Benedikt XVI. in Urška: Bog je ljubezen

Naš pogled | 03.01.2023, 15:02 s. Meta Potočnik

Tudi letos imam čast, da prva napišem Naš pogled. Zgoščeni dogodki zadnjega tedna v letu 2022 so mi dali zamisel, da ob vstopu v novo leto spregovorim o ljubezni. Upravičeno se boste ob tej besedi namrgodili, ker se je njen pomen v družbi dodobra izpraznil. Ponižana je namreč vse bolj na golo čustveno in meseno korist. A kljub temu jo vsak človek, četudi nezavedno, išče onkraj tega pomena. O njeni globini je v svoji prvi okrožnici z naslovom Bog je ljubezen čudovito spregovoril pokojni zaslužni papež Benedikt XVI, od katerega se ti dni poslavljamo s ponosom in hvaležnostjo, da smo ga imeli.

Prvi dogodek, ki ga želim omeniti, je bil nastop predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je 22. decembra pred praznikom samostojnosti in enotnosti priplesala pred poslance parlamenta. Njena koketnost, ki zadiši po narcisizmu, me sicer ne preseneča več.

Presenetila pa je mene in številne druge ob sklepu svojega govora. Obrnila se je namreč proti desni strani parlamenta, kjer so sedeli poslanci opozicijskih strank SDS in NSi in svoj govor končala s citatom apostola Janeza: "Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen." Kaj točno je s tem želela sporočiti, pravzaprav sploh ni pomembno.

Pomembno je, da smo najlepšo resnico o Bogu kristjani in tudi neverujoči lahko povsem nepričakovano slišali iz ust osebe, od katere smo lahko v pol leta slišali in videli tudi veliko nasprotnega ljubezni. Eno takšnih cvetk je podarila v nedavnem intervjuju, kjer je podjetnike in gospodarstvenike, od katerih živi javni sektor in s tem tudi ona, pozvala, naj začnejo razmišljati manj kapitalistično in naj več delijo. Na kratko: manj naj razmišljajo, kako bodo ustvarjali delovna mesta in dobiček in več, kako naj pomagajo k socialni varnosti ljudi. Sveta preproščina ali pa skoraj hudobija socialističnega mišljenja, kjer je treba vzeti tam, kjer je, in dati tja, kjer ni, še več pa tja, kjer je že zdaj veliko. Npr. V zdravstvo, kamor se sekajo milijoni našega denarja, a tisoči ostajajo brez osebnega zdravnika in nedopustno dolgo čakajo na operacije kolka ali krčnih žil. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo padle prve tožbe na ustrezna sodišča in kdaj bodo ljudje začeli množično uporabljati možnost zdravljenja z napotnico v tujini.

Ne, Urška to ni ljubezen, to je napuhnjenost, ki jo je opijanila strast oblasti. Je že tako, da je tam, kjer se najbolj opleta z Bogom, največkrat najmanj Boga. Tako v posvetni kot v svetni sferi življenja.

Take socialistične cvetke so skoraj gotove znanilke višjih davkov in obremenitev dela, posledično zapiranja podjetij in odpuščanja. Potem bomo skoraj vsi enako revni. Ne, Urška to ni ljubezen, to je napuhnjenost, ki jo je opijanila strast oblasti. Je že tako, da je tam, kjer se najbolj opleta z Bogom, največkrat najmanj Boga. Tako v posvetni kot v svetni sferi življenja. To je pokazal tudi padec p. Rupnika, ki je znal o ljubezni govoriti izjemno prepričljivo, a jo je žalostno zlorabil ter povzročil trpljenje žrtev. Kdor stoji, naj gleda, da ne pade, je zato modro zapisal apostol Pavel, kajti največje nasprotje ljubezni sta napuh in ošabna domišljavost. Bolj pesniško pa je zapisal France Prešern v Povodnem možu:

Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele,
al lepši od Urške bilo ni nobene,
nobene očem bilo bolj zaželene
ob času nje cvetja dekleta ne žene. -
Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla,
narlepši iz deklic je Urška bila. /.../
Je znala obljúbit, je znalá odreči,
in biti priljudna, in biti prevzetna,
mladenče unémat, bit staršim prijetna;
modrij in zvijač je bila vseh umetna;
možake je dolgo vodila za nos,
ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos.

Ni treba poudarjati, da se je zgodba končala v Ljubljanici.

Naslednji dogodek je bila vest o smrti zaslužnega papeža Benedikta XVI. Moja prva misel je bila povezana z njegovo odlično knjigo Uvod v krščanstvo, ki mi je odprla širna obzorja naše vere. Nato spomin na že omenjeno okrožnico Bog je ljubezen, ki je izšla prav na božič leta 2005.

V njej je papež izpostavil besedi eros in agape. Eros pomeni telesno in vzneseno čustveno ljubezen, agape pa označuje njeno duhovno razsežnost. Med seboj sta povezani, razlaga papež. Čeprav je eros zaradi očaranja po veliki obljubi sreče najprej predvsem čuten in dvigajoč, se bo človek v tem približevanju drugemu vedno manj oziral nase. Vedno bolj bo iskal srečo drugega in skrbel zanj. Ker pa človek ne more samo dajati ljubezni, jo mora tudi redno prejemati. Najprej iz Božjega studenca, nato v nasmehih, spoštovanju in naklonjenosti drugega.

Urški, podjetnikom, zdravnikom in vsakemu od nas priporočam, da preberemo to okrožnico. V njej bomo našli neslutene globine, ki jo v sebi nosi beseda ljubezen. In pa seveda besede Prvega pisma Korinčanom: "Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine."

Brez takšne ljubezni, ki rodi sad sprejemanja drugega in drugačnosti, ne bo možno preseči naših številnih naprotij in razdeljenosti.

Brez takšne ljubezni, ki rodi sad sprejemanja drugega in drugačnosti, ne bo možno preseči naših številnih naprotij in razdeljenosti. Smrt papeža Benedikta XVI. je torej lepo vabilo vsem nam, da bi tako resnično živeli v ljubezni, da bodo po naši smrti ali po menjavi oblasti naši bližnji rekli, da so veseli, da so nas imeli.