Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Helena KrižnikHelena Križnik
Ukrajinke na izletu v Kamniku, da jim popestrijo sivi vsakdan (foto: Peter Perše)
Ukrajinke na izletu v Kamniku, da jim popestrijo sivi vsakdan | (foto: Peter Perše)

Ponudniki namestitev ukrajinskim beguncem zadovoljni s pomočjo

Novice s. Meta Potočnik

Vojaška agresija Rusije v Ukrajini je povzročila beg več milijonov ljudi, ki so našli zatočišče v Evropski uniji v okviru direktive o začasni zaščiti. Le-ta lahko traja največ tri leta. Begunci so seveda tudi v Sloveniji. Po podatkih policije jih je pri nas uradno 5632. Večina od njih živi v zasebnih nastanitvah. Kakšne so izkušnje zasebnikov, ki so beguncem dali na razpolago del svojih domov?

Nekaj se jih je že vrnilo v Kijev

Veliko prebežnikov si je namestitev poiskalo pri znancih, sorodnikih ali na trgu. Postopek za pridobitev začasne zaščite in prijavo prebivališča so opravili na policijski postaji ali upravni enoti. Najprej smo poklicali v družino Petra Peršeta z Vrhnike, kjer so prve begunce sprejeli 8. aprila. Na razpolago so jim dalo eno nadstropje, sami pa so se stisnili v mansardni del hiše. »Sprejeli smo jih aprila, ko je prišel drugi avtobus, ki ga je sprejela celjska Karitas. Dobili smo najprej štiri odrasle in dva otroka, potem se je pridružila še ena stara mama, tako da smo jih imeli čez poletje sedem, zdaj trenutno pa jih imamo tri, saj so tri vrnile v Kijev, ena pa je odšla h hčerki v Rusijo.«

Denarno nadomestilo za stroške nastanitve

Osebe z začasno zaščito, ki bivajo na zasebnih naslovih, so upravičene tudi do denarnega nadomestila za stroške nastanitve, če so brez lastnih sredstev za preživljanje. Prve tri mesece so družini Perše z materialno pomočjo pomagali tudi prijatelji, zdaj so zadeve s strani države urejene. Denimo begunka z dvema otrokoma dobi za najemnino in žepnino približno 1000 evrov. »Sprva so bili ti postopki dolgi, zdaj je kar utečeno in smo zadovoljni.«

900 učencev in 100 dijakov

Otrokom je na voljo tudi šolanje. V osnovnih šolah je skoraj 900 učenk in učencev, v srednjih šolah pa približno 100. Poklicali smo Ano Valenko, ki je dala na voljo družinsko hišo na Ptuju šestim osebam. »To je bil presenetljivo hiter proces, da so šli v šolo, glede na to, da je bilo treba vse ostalo kar kompleksno reševati. Pomagala je naša soseda, ki dela na sodišču in je na ta način prihajala do čim bolj ažurnih in posodobljenih informacij.«

Novice

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica