Mikrofon | (foto: Rok Mihevc)
Primer Rupnik: Tudi katoliški mediji se učimo pravilnega odziva
Komentarji | Tadej Sadar
Komentar, povezan s primerom p. Marka Rupnika.
»Tako kot smo že velikokrat slišali iz ust mnogih predstojnikov, da niso imeli pravega orodja, ne izkušenj, kako se pravilno odzvati ob takšnih primerih, se tudi katoliški mediji učimo pravilnega odziva in upamo, da se odločamo v duhu retoričnega vprašanja: »Kako bi na našem mestu ravnal Jezus?«
Kot odgovorni urednik vedno, - podčrtano in s klicajem na koncu - najprej čutim sočustvovanje in dolžnost do žrtve. To je temeljna presoja, koliko in kaj objaviti v posameznih primerih. Vseskozi pa skušam imeti pred očmi tudi morebitno pohujšanje, ki ga s seboj prinašajo podrobnosti. Komu zares koristi umazanija greha kogarkoli izmed nas, če ne prav grehu samemu, s katerim se vsi borimo? Koliko skušnjav, ki so zaenkrat še skušnjave, bo zaradi navideznega dovoljenja, v smislu – če lahko on toliko, potem lahko tudi jaz vsaj malo – postalo dejanje? Cerkev uči, kar je ideal, nihče pa ta ideal ne more postati.
Od pristojnih zahtevajmo, da opravijo svoje delo pošteno in v službi resnice in pravice, mi pa se osredotočimo na Gospoda.
V preroku Jeremiji beremo: »Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso.« Prav na primeru Rupnik lahko doživimo kruto resničnost teh besed. Iz človeka smo naredili zlato tele, ki se je pred našimi očmi razbilo.
Od pristojnih zahtevajmo, da opravijo svoje delo pošteno in v službi resnice in pravice, mi pa se osredotočimo na Gospoda, saj za vse nas velja, kar prav tako piše prerok Jeremija: »Jaz, Gospod, preiskujem srce ..., da dam vsakemu po njegovih potih in po sadu njegovih dejanj.«
