»Že zdaj vem, da bo to en lep večer!«

Oddaje | 30.11.2022, 10:31 Mirjam Judež

Nino Pušlar smo spoznali na Bitki talentov pri rosnih 17 letih. Letos praznuje 17. obletnico svojega glasbenega ustvarjanja, ki jo bo 17. decembra okronala z velikim (razprodanim!) koncertom v ljubljanski Hali Tivoli in izdajo svojega sedmega albuma. Dovolj razlogov, da Nino povabimo pred mikrofon. Eden je tudi ta, da njene pesmi pogosto in radi poslušamo tudi na Radiu Ognjišče. Z Nino se je v Petkovem zabavnem večeru pogovarjal Jure Sešek.

Kako se spominjaš svoje mladosti, ko si stopila na glasbeno pot?

»Imam zelo lepe spomine na obdobje mojega najstništva. Ko so me prijateljice prijavile na Bitko talentov, sem hodila v 2. letnik srednje šole. To je bilo nekaj zelo velikega zame, za mojo družino, sošolce, učitelje, za cel kraj. Čutila sem ogromno podporo mojega kraja, zato tako rada prirejam koncerte v Ivančni Gorici. Nisem vedela, kaj me čaka, vedela pa sem, da zelo rada pojem, da v tem neizmerno uživam in tako je še danes. Še vedno tako zelo rada stopim na oder pred publiko, kjer smo skupaj tistih 100 minut. Mislim, da je to za vse nas lepo doživetje.«

Poslušalci te imajo radi. Kako to kot ustvarjalka, pevka začutiš?

»Zelo sem vesela, da imam po vseh teh letih še vedno koncerte. To ni samoumevno, je nagrada za vztrajnost in dolgoletno delo, za pesmi, ki jih imajo ljudje radi. Od začetka sem stremela k temu, da pesmi, ki jih pojem, nosijo globoko sporočilo, zaznamujejo eno obdobje v mojem življenju. Še vedno uživam v snemanju albumov, v ustvarjanju v studiu, v razmišljanju o tem, kakšne pesmi bi želela peti, kakšno sporočilo bi želela poslušalcem predati. Tako se s poslušalci ustvari vez. Ko poješ pesmi, ki jih ljudje radi poslušajo, te ljudje spoznajo, doživijo skozi pesmi, skozi besedila. Če se srečamo nekje na ulici, trgovini, koncertih, se vedno pogovarjamo o mojih pesmih. To mi je nekaj najlepšega.«

Veliki koncert v Hali Tivoli je pred vrati. Kako se je peljati po Celovški in gledati svoj obraz na plakatih?

»Lepo je. Sama sem izbirala lokacije jumbo plakatov. Celotna priprava na ta veliki koncert je zame zelo drugačna od priprav na koncerte v preteklih letih. Mogoče je razlog tudi to, ko malo odrasteš, si bolj izkušen, priprava je bolj mirna, manj stresna. A najbolj stresni dnevi še prihajajo (smeh).«

Pred večjimi koncerti grem prej skoraj na vsako prizorišče, da ga začutim. Ko govorim o tem, me kar spreleti po celem telesu. To je lepa stvar, da se združiš s prostorom in potem samo še čakaš publiko, da pride. Nekako že kar zdaj vem, da bo to en lep večer.

Pred dnevi sem opazil, da je tudi v tvojem domačem kraju plakat, ki vabi na koncert. Računaš na publiko iz tvojih krajev?

»Običajno smo imeli ob koncu leta vedno domači koncert v Ivančni Gorici. Lani nam je načrte prekrižala korona, zato smo morali koncert prestaviti na marec. Letos sem se odločila, da pripravim koncert v ljubljanski Hali Tivoli in da se v Ivančni Gorici zopet srečamo naslednje leto. Verjamem, da bo ogromno domačega občinstva prišlo na ljubljanski koncert in bomo kljub temu skupaj. Na tak pomemben koncert radi pridejo in jaz sem jih zelo vesela.«

To bo na nek način prelomni trenutek na tvoji glasbeni poti …

»Se mi zdi, da bo res. Tudi zato, ker bo na tem koncertu izšel moj sedmi studijski album. Gre za večji koncert, ki za vedno ostane v tvojih mislih in zahteva veliko več priprav. V tem večeru si želim publiki dati nekaj, kar od mene še niso doživeli, na nek drugačen način, v dvorani, ki je res legendarna in nekaj tako posebnega. Kot majhna punčka sem spremljala vzornice, ko so imele koncerte v Hali Tivoli. Moja mami je bila na koncertu Helene Blagne. Spomnim se, kako veliko je govorila o tem. Dokler ni prišla dvorana Stožice, je bilo to, da si imel koncert v Hali Tivoli, nekaj res zelo posebnega in zame še vedno je.«

Tvoji glasbeniki so na svojih poteh deležni takih in drugačnih dvoran. Kaj oni porečejo na Halo Tivoli?

»Kar nekajkrat smo se o tem pogovarjali. Vsak, ki je imel priložnost igrati v Hali Tivoli, se ga bo spominjal za vedno z nekimi lepimi občutki. To pa naredi čar velike dvorane, velike množice. Ta dvorana je zelo posebna. Ni tako zelo dolga, je pa zelo globoka, kar je dobra predispozicija za odličen koncert, ker imaš publiko tako blizu in se lahko med nami ustvari zelo posebna energija. Kar nekajkrat sem imela priložnost biti v prazni dvorani. Pred večjimi koncerti grem prej skoraj na vsako prizorišče, da ga začutim. Ko govorim o tem, me kar spreleti po celem telesu. To je lepa stvar, da se združiš s prostorom in potem samo še čakaš publiko, da pride. Nekako že kar zdaj vem, da bo to en lep večer. Z mano na odru bo še večja zasedba, imela bom celo štiri spremljevalne vokale. Komaj čakam!«

Vabljeni k poslušanju pogovora z Nino Pušlar.