Martin Golob z Romkinjo | (foto: osebni arhiv)
Martin Golob in njegovi prijatelji Romi
Za življenje | Rok Mihevc
"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil še župnijo Polica. "Dober gospodar širi svoje posestvo," je še hudomušno dodal.
O objokani Romkinji in razbitem kipu Device Marije
Na grosupeljskem koncu pa bivajo tudi Romi, s katerimi ima Golob kar nekaj stika, zato jim pravi »moji prijatelji«. Tudi o njih je spregovoril v tokratni oddaji in tako spomnil na dogodek pred letom in pol, ko je k njemu prijokala mlada Romkinja. V rokah je imela škatlo, v njej pa vse kose razbitega kipa Device Marije. "Potožila je, da ga je razbila v jezi in da ji je zdaj strašno težko in hudo, da ji je žal in da ni hotela tega narediti. Ta njena gesta mi je bila zelo lepa. Zato, ker gre za veliko spoštovanje, saj je vse koščke pobrala in jih ni mogla kar tako vreči stran. Potem sva imela še lepo spoved, želela je tudi, da jo blagoslovim. Pri kipu Device Marije v cerkvi sem molil nad njo in jo blagoslovil," pripoveduje Golob in spomni, da ga je še nekajkrat poklicala, češ, ali je Marija še jezna. "Sem jo pomiril, da Marija razume čustvo jeze, da jo gotovo boli, ampak nas kot dobra mati objema k sebi."
Človek, ki je poln samega sebe, nima prostora v sebi za Boga.
Malo kavbojski, a zelo lep odnos do svetega
Ta primer ga je zelo nagovoril in po njegovem dokazuje, da imajo Romi lep odnos do svetega, malo bolj sicer »po kavbojsko«. "Devica Marija je za njih »oh in sploh«, če lahko tako rečem in ta njihova drža do tega je zelo lepa." Zanj so eni lepših tudi romski pogrebi. "Veste s kakšno vero se oni poslavljajo od rajnega. Dejansko dajejo vedeti, da rajni živi. Na grob včasih dajo tudi kakšno steklenico tistega, kar je rad pil in zavojček cigaret, češ, da tudi duša potem, ko gre, to potrebuje. In to je znamenje vere. Vedno pridejo vsi, vedno se ogromno blagoslavlja z blagoslovljeno vodo, vedno je pogreb s krsto, nikoli z upepelitvijo. V tej preprosti drži me zelo nagovarjajo ti moji prijatelji."
Blagor malim in preprostim ...
Še en vidik je predstavil in sicer, da so na eni strani izobraženi ljudje, ki se v imenu umetnosti norčujejo iz svetih simbolov, na drugi pa so preprosti ljudje, ki svetost spoštujejo. "Jezus zato verjetno ne reče zastonj, bodite preprosti kot otroci ali blagor malim ... Jezus velikokrat, ko predstavlja, kakšni razumejo Božje kraljestvo, daje za zgled male, preproste, otroške in ponižne. Tudi sam se učim od otrok, tudi od bolnih in ostarelih. Pri njih vidim pravo vrednost življenja. Človek, ki je poln samega sebe, nima prostora v sebi za Boga. Če samo pogledamo v zgodovino, komu in kdaj se je Marija prikazala, vidimo, da se je pastircem, ubogim, revnim in otrokom. Pred Bogom moraš obrati ponižno držo in se zavedati, da brez Boga nič ne moreš."
Prav ponižnost, spoštovanje in veličina so bile teme tokratne sobotne oddaje, ki ji v celoti lahko prisluhnete tukaj.
