Motnje hranjenja | (foto: freepik)
Kdaj "medeni tedni" motnje hranjenja postanejo velika težava?
Svetovalnica Rok Mihevc
Bolj kot kdajkoli je mladim danes pomemben videz. A težave s samopodobo lahko vodijo v številne čustvene stiske, v nekaterih primerih tudi v motnje hranjenja. O njih smo govorili v oddaji Svetovalnica, ko je bila z nami psihiatrinja in vodja enote za zdravljenje motnje hranjenja na psihiatrični kliniki dr. Karin Sernec.
Jedrni problem motnje hranjenja je samopodoba
Manipuliranje s hrano, preokupacija s svojim telesnim videzom, težo. Jedrni problem vseh, ki imajo motnje hranjenja pa je samopodoba. "Zaplet se zgodi zgodaj v otroštvu. Kdaj se klinično pokaže s simptomi, je drugo, ker je vedno vmes neko obdobje. Samopodoba pomeni košarica vtisov podob in predstav o sebi. To ni tako kot samospoštovanje, to je vrednostna ocena samopodobe. Če imaš ustrezno samopodobo, boš tudi sposoben ovrednotiti sebe, svoje delo in biti kritičen do sebe. Samopodoba je tista, ki je kritična, zelo slaba pri vseh ljudeh z motnjami hranjenja."
Kot da je prepovedano biti žalosten, nesrečen, neuspešen ...
So pa zadevo še bolj zakomplicirala družbena omrežja, vsi ti selfiji, Instagram objave ... Tam mlad človek lahko vidi fotografije srečnih, čudovitih, nasmejanih ljudi ... "Kot da je prepovedano biti žalosten, nesrečen, neuspešen, se kdaj česa sramovati, kdaj kaj narediti narobe. Ti mladi ljudje odraščajo s tem in to je katastrofalno za samopodobo. Vse to pa lahko pripelje do motnje hranjenja."
Tri skupine vzrokov nastanka motenj
Vzroke za nastanke motnje hranjenja delimo na tri skupine. Biološko genetsko, "to so te značilne perfekcionizem, storilnost, pridnost, strahotna potreba po pohvalah in visoka porodna teža". Druga skupina so sociokulturni vzroki. "Slike čudovitih žensk, bicepsi in six packi." Tretja skupina so družinski vzroki. "Absolutno ne iščemo vzrokov, da bi s prstom kazali na starše. Vedno rečem, pot v pekel je tlakovana z dobrimi dejanji, zelo velikokrat se zgodi, da starši hočemo najboljše, pa se nam malo sfiži..."
Otroku pokažimo vso paleto čustev
Kako se odzvati, da ne bo prepozno? Najbolj primarna je preventiva, spodbuja dr. Karin Sernec. "To je, da dovolimo mladostnikom, da vidijo pri starših vso paleto čustev. Da nismo samo perfektni starši, brez težav, ampak, da pokažemo svojo šibkost, žalost, nesrečo, ljubosumje, sram ... če otroku pokažemo vso paleto čustev, potem mu s tem damo zeleno karto, da tudi on vse to lahko čuti in nam pokaže. In potem se bomo lahko o vsem tem pogovarjali in nič ne bo omajalo njegove samopodobe."
Prva faza – medeni meseci
Potek bolezni motnje hranjenja delimo v dve fazi. Prva je t.i. faza medenih mesecev, ki lahko traja tudi več let. "To obdobje je tisto, ko je bolezenska škoda manjša od bolezenske koristi. Slej ko prej pride do preobrata in to drugo fazo imenujemo faza dekompezacije, ko je bolezenska škofa večja od bolezenske koristi. Simptom – prenajedanje, stradanje, bruhanje, obsedenost z zdravo hrano, fitnesiranje – postane moteč in 24-urna preokupacija in tak mlad človek nima več časa, volje in energije za nič drugega. Začne se prevešati v motnjo razpoloženja, depresijo, tesnobnost in takrat mladostnik poišče pomoč."
O obrnjeni anoreksiji – bigoreksiji, zdravljenju in zakaj gre pri motnjah hranjenja za duševno motnjo in še mnogo druge vsebine, pa v posnetku oddaje.
