Bosna in Hercegovina potrebuje spremembe, a svežega vetra tudi po splošnih volitvah ni pričakovati

Novice | 29.09.2022, 18:30 Helena Križnik

Pred Bosno in Hercegovino so splošne volitve. Analitiki se bojijo, da ne bodo prinesle bistvenih sprememb, čeprav jih država, ki se sooča s hudimi političnimi napetostmi, nujno potrebuje.

V Bosni in Hercegovini na ravni države, entitet, kantonov in distrikta Brčko deluje 14 vlad in 14 parlamentov ali skupščin. Ima tudi tričlansko kolektivno predsedstvo, ki ga sestavljajo predstavniki treh konstitutivnih narodov - Bošnjakov, Hrvatov in Srbov. Skoraj 3,4 milijona volilnih upravičencev bo v nedeljo izbiralo med več kot 7.200 kandidati za približno 520 položajev v tej obsežni in zapleteni strukturi.

Eno so pričakovanja, drugo pa resničnost

Predvsem mladi želijo drugačno državo in perspektivo, a eno so pričakovanja, drugo pa resničnost, je za naš radio spomnil nekdanji dolgoletni visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomat dr. Valentin Inzko. »Voditelji konstitutivnih narodov so med seboj skregani, vsak gleda samo na svojo korist. To sicer delajo vsi politiki, ampak v ostalih državah obstajajo tudi močna sodišča, močan tisk in kritično javnost, tako da volitve lahko prinesejo tudi spremembe. V Bosni in Hercegovini pa se zadnjih dvajset, trideset let ni spremenilo skoraj nič, v glavnem zmagujejo iste stranke.«

Volilni upravičenci, ki niso zadovoljni, se morajo po besedah dr. Inzka vprašati, ali te stranke sploh še lahko privedejo do preobrata. »To sem velikokrat primerjal s kmetom, ki ima dvajset, trideset let kmetijo in ves ta čas slabo gospodari. Od tega istega kmeta ne moreš pričakovati, da bo kar naenkrat dober gospodar. Pri nekaterih strankah je podobno. Bomo pa videli.«

Bosna in Hercegovina kot največji »izvoznik« politikov

Ker kljub posredovanju mednarodne skupnosti volilna zakonodaja še ni bila spremenjena, svežega vetra na splošno verjetno ne bo. Pri tem je zanimivo, tako je ugotavljal doktor Inzko, da je Bosna in Hercegovina največji »izvoznik« politikov. Omenil je zdajšnjega ministra za industrijo v Avstraliji, nekdanjo ministrico za izobraževanje na Švedskem, aktualno avstrijsko pravosodno ministrico in članico doma lordov v Veliki Britaniji. »To so veliki talenti. Seveda bi bilo najbolje, če bi lahko ostali doma in doma prevzeli funkcije. Potem bi Bosna in Hercegovina lahko postala Švica Balkana.«

Na Balkanu se začenja tudi naša stabilnost

Izidi volitev bodo gotovo vplivali na nadaljnje približevanje države Evropski uniji. Gre za pomemben proces, še posebej z vidika varnosti. »Vse poti tihotapljenja ljudi, drog in orožja vodijo prek Balkana v naše države. Ne glede na širitev Evropske unije je zelo pomembno, kaj se dogaja na Balkanu, tam se začenja naša stabilnost,« je opozoril dr Inzko.