Papež: Trgovina z orožjem je ubijalska trgovina; dialog edina pot do miru

16.09.2022, 10:49 Marjana Debevec

Je moralno pošiljati orožje v Ukrajino? Je dialog z Moskvo še mogoč? To so bila le nekatera od vprašanj, ki so jih novinarji postavili papežu na letalu, ko se je vračal iz Kazahstana.

Samozaščita je legitimna. Nemoralno pa bi bilo, če bi orožje prodajali za to, da bi povzročilo še več vojne, ali zato, ker ga ne potrebujejo več, je poudaril sveti oče. »Braniti se ni le zakonito, ampak je tudi izraz ljubezni do domovine. Tisti, ki se ne branijo, tisti, ki nečesa ne branijo, tega ne ljubijo, tisti, ki se branijo, pa ljubijo.« Tu se po papeževih besedah odpira tudi vprašanje pravične vojne. »Vojna je sama po sebi velika napaka. Trenutno vlada ozračje, v katerem se zdi, da ni življenja, če ni vojne.«

Spomnil je na številne vojne, ki divjajo po vsem svetu in nakazujejo, da smo že v tretji svetovni vojni. Z vsem tem je povezana tudi trgovina z orožjem. »To je ubijalska trgovina. Nekdo, ki se spozna na statistiko, mi je rekel, da bi se v enem letu rešil problem lakote v svetu, če bi prenehali proizvajati orožje. Ne vlaga se v reševanje lakote in izobraževanja, ker se mora izdelovati orožje.«

Kar zadeva dialog z Moskvo, je papež odgovoril, da je vedno težko voditi dialog z državo, ki je vojno začela, vendar pa si je kljub temu treba prizadevati zanj. »Vedno je namreč možnost, da se v dialogu stvari spremenijo. Lahko ponudimo nek drug vidik drug pogled na stvari. Ne izključujem dialoga z nobeno silo, pa naj bo v vojni, ali naj bo agresor. Včasih vse skupaj smrdi, ampak je treba vseeno peljati dialog. Vedno je treba ponuditi roko, sicer zapremo edino razumno pot do miru.«

Včasih države na žalost dialoga ne sprejmejo, je poudaril sveti oče, vendar pa ga je treba vedno ponuditi.

Pastirji z vonjem po ovcah

Na Zahodu ljudje zapuščajo Cerkev. Zdi se, da mladim ni več do tega, da bi hodili k maši, je novinar iz Nemčije na letalu dejal papežu Frančišku. Ali je zaradi tega zaskrbljen?

Po eni strani je to res, po drugi strani pa je tudi relativno, je dejal papež. Res je, da duh sekularizma in relativizma vse postavlja pod vprašaj. »Moramo ostati dosledni v naši veri, sicer mladi odidejo,« je bil jasen Frančišek in dodal: »Če Cerkev v neki državi ali na nekem območju bolj misli na denar, na razvoj in na pastoralne načrte kot pa na samo pastoralo, to ne privlači ljudi.«

Pastirji bi morali ostati blizu ljudem je dejal papež in znova poudaril svojo misel, da mora pastir smrdeti po ovcah. Če pa je pastorala v rokah poznavalcev, ki samo govorijo, kaj bi bilo treba storiti, se ne gre naprej. »Jezus je Cerkev ustvarjal s pastirji in ne s političnimi voditelji. Dvanajsteri so bili nevedneži, a je Cerkev vseeno šla naprej. Zakaj? Zato, ker je čreda zaznala pastirja in pastir čredo.«

Sveti oče se zato vedno, kadar je neka lokalna Cerkev v krizi, vpraša, ali je pastir v stiku s svojimi ljudmi. Ne gre torej za vprašanje modernizacije – seveda je treba posodobiti načine oznanjevanja – ampak če manjka srce pastirja, pomen nobena pastorala ne deluje, je bil še jasen papež Frančišek.