Enakopravnost se začne pred rojstvom

Novice | 12.09.2022, 12:23 Marjana Debevec

V Sloveniji bo 1. oktobra že tretji Pohod za življenje. Letos bodo v veliki meri njegovi nosilci mladi, ki verjamejo, da ima otrok že v maternici pravico do življenja. Na Radiu Ognjišče smo gostili koordinatorico Pohodov za življenje pri nas v Sloveniji Uršo Cankar Soares stvari in pa dva mlada, ki sta se prav tako navdušila nad zaščito življenja. To sta Jakob Praznik in Tina Končar.

Geslo letošnjega Pohoda za življenje pravi: Enakopravnost se začne pred rojstvom. Po besedah Cankar Soarsove je sodobna družba polna besed o enakopravnosti. »Če pogledamo v preteklost, smo danes lahko ponosni, da smo odpravili določene neenakopravnosti, kot recimo volilna pravica ženske. In jaz res srčno čakam dan, ko ne bomo odrekli enakopravnosti nerojenim otrokom. Ker roko na srce, prepričana sem, da mi ljudje globoko v svojem srcu čutimo in vemo, da so ti otroci enakopravni in da so zgolj manjši in mlajši. Ampak njihova velikost in starost jim ne jemljeta statusa osebe. Zato apeliram na vse matere, da to kar čutite v svojem srcu, je ljubezen do svojega otroka. Skušam si predstavljati, kako skrbi lahko dušijo ta glas ljubezni, a moramo se zanesti na ta svoj materinski instinkt, ki ve in ki čuti, da je to malo bitje nič krivo, nič dolžno ravno tako enakopravno kot vsi drugi ljudje. Tako da dajmo priložnost temu otroku in v resnici le mati lahko to stori,« je poudarila.

Program Pohoda za življenje se bo začel ob 9.30 pri Prešernovem trgu. Potekal bo podobno kot lansko leto. Kot glasbeniki bodo sodelovali Nada Žgur, Vinko Cankar in Marko Nzobandora. Pričakujemo lahko tudi pričevanja in program za mlade. »Mi si res v prvi vrsti želimo, da bi bil to dan veselja, dan hvaležnosti za družino, da imamo starše, da so nas rodili.« Po besedah koordinatorice dogodka, naj bi Pohod za življenje spodbudil tudi medijski odziv, da bodo šle v besede upanja do tistih, ki jih rabijo slišati. Drug namen pa je v tem, da vsi tisti, ki verjamejo v vrednost življenja, vidijo, da niso sami, ampak da jih je velika množica.

 

Po lanskem pohodu za življenje so občutili predvsem globoko veselje, je povedala Urša Cankar Soares. »Do mene so prišli ljudje, tudi gospe, ki so same imele izkušnjo splava in so mi s solzami v očeh zahvaljevali za ta dogodek. To mi je bila najmočnejša najmočnejša motivacija, da nadaljujemo.«

Protesnikov se ne bojimo, jih pa pričakujemo

Lani je pohod poskušala zmotiti skupina protestnikov. Na vprašanje, ali se bojijo, da bi tudi letos prišlo do kakšnih nasprotovanj, je Jakob Praznik odgovoril: »Bojimo se jih ne, jih pa pričakujemo. V koordinaciji pohoda za življenje se pripravljamo na take scenarije, ampak vseeno mislim, da je bistveno, kako se bomo obnašali mi pri Pohodu za življenje z našimi nasmehi, z barvami, baloni. Naše nasprotnike pa bomo pač pustili na strani in naj počnejo, kar hočejo.« V svoje vrste vabijo možakarje, da bodo kot redarji lahko zavarovali pohodnike za življenje. Naslov je: redarstvo.pohodzazivljenje@gmail.com.

Začetki Pohodov za življenje

Pohodi za življenje so se začeli že pred 50 leti v ZDA, ko je bil uzakonjen zloglasnik zakon Rode proti Wade. Zdaj potekajo po vsem svetu. Začetnica omenjenih pohodov gospa Nellie Gray je rekla, da bodo vztrajali, dokler zakon ne bo padel. »In ne boste verjeli: na njen rojstni dan je bil ta zakon preobrnjen. To se mi zdi res lepo pričevanje, res lepa Božja previdnost, da Bog nagrajuje in želi, da tukaj vztrajamo.« Danes Pohodi za življenje potekajo po vsem svetu.

Mladi želimo svet spremeniti na bolje

Že na lanskem pohodu v Ljubljani je sodelovalo veliko mladih. Zakaj sta se vidva kot mlada odločila, da se zavzemata za življenje? Jakob Praznik: »Tematika odnosa do človeškega življenja in tematika o splavu sta mi že od nekdaj zelo zanimivi. Hkrati sem pa čutil tudi neke vrste dolžnost, da se kot mlad človek dejavno vključim v družbo in poskušam po svojih najboljših močeh vsaj delček prispevati k temu, da bo ta naša družba malo boljša. Zdi se mi pomembno, da se mladi vključujemo v družbeno dogajanje in da ne jamramo samo in jokamo, kako je težko, ampak da se tudi sami malo potrudimo in poskušamo svet spremeniti malo na bolje.«

Tina Končar: »Jaz sem velikokrat sem razmišljala o tej temi in nikoli nisem našla načina, kako bi spregovorila o tem. Potem ko sem dobila povabilo, da se pridruži mladim, sem z največjim veseljem tudi rekla da in se priključila. Zato, ker meni to osebno pomeni neko zadoščenje. Zato, ker si vsak otrok zasluži živeti ne glede na njegovo velikost v maternici. Mi mladi smo glas tem otrokom in jim pustimo živeti.«

Mladinska sekcija Pohoda za življenje trenutno šteje 15 članov, bodo pa veseli vsakega novega navdušenca. V času pred Pohodom za življenje so še posebej aktivni: izdelujejo transparente, pripravljajo material za stojnice, izdelujejo majčke in podobno. Svoje delovanje bodo predstavili tudi na letošnjem festivalu mladih v stični.

Svetu sporočamo, da nam je lepo skupaj

Na Pohodu za življenje pa lahko sodeluje prav vsak posameznik, poudarja Urša Cankar Soares. »Imam res prošnjo za vse poslušalce, še posebej za vse tiste, ki ste voditelji kakršnihkoli skupin: zakonskih, mladinskih, skavtskih, košarkaških, kakorkoli. Kjer čutite, da bi lahko nagovorili svoje prijatelje, svojo skupino, vas vabim, da pridete skupaj. Svetu želimo sporočiti, da nam lepo skupaj, da se imamo fajn in tako bodo tudi lažje sprejeli to naše sporočilo, kakor če bodo videli tam neke žalostne obraze.«

Prebijamo zid molka

Pogosto se sliši, kot da je tisti, ki zagovarja življenje, proti pravicam žensk, proti pravici ženske da splavi. »Zdi se mi, da je v prvi vrsti treba prebijati ta zid molka. Zaznamovanosti s to tragedijo je ogromno, če je vsak četrti otrok splavljen v naši družbi, potem je to tudi vsak četrti starši, vsak četrti babica in dedek in tako naprej teh ljudi je res ogromno, tako da ko mi o tem govorimo, mi naletimo na en velik protiudarec, ker toliko ljudi čuti, da jim nekdo nekaj očitane že zgolj s tem, da o tem govorimo.

In če mi o tem ne bomo govorili, tudi ti ljudje, ki so že s tem zaznamovani, ne bodo imeli priložnosti, da bi prišli do zdravljenja. Kristjani se še posebej zavedamo, da je edino zdravljenje v Kristusu in če smo mi tiho in oni nikoli tega ne bodo slišali. Priložnosti ozdravljenja ne bo. Tako da bodimo pogumni. Ne smemo se ustrašiti, ker vsak si zasluži, tudi pride do zdravljenja in iti na to novo pot. Mi nikogar ne sodimo, vsakemu želimo dobro in vsem, predvsem pa vsem tistim, ki so ali ki bodo v prihodnosti v tej stiski, da bi slišali besede ljubezni, sporočila, upanja in da bi žene in ženske spoznale, da so one nosilke življenja in da so le one tiste, ki lahko dajo življenje svojemu otroku. Tako da tudi to je moja želja,« je še dejala Urša Cankar Soares.