Ervin Mozetič: »Jezus je pa res čuden.«

Duhovnost | 21.08.2022, 13:15 Robert Božič

»Vsi delajo reklamo za široka vrata. Vrata popustov, razprodaj, po načelu: plačaš dva, dobiš tri,« je pridigo ob današnjem nedeljskem odlomku iz Lukovega evangelija začel Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

»Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli,« je Jezusove besede zapisal evangelist Luka. Pridigo Ervina Mozetiča objavljamo v celoti, lahko pa ji tudi prisluhnete v našem avdio arhivu.

»Jezus je pa res čuden!«

Vsi delajo reklamo za široka vrata. Vrata popustov, razprodaj. Po načelu: Plačaš dva, dobiš tri, ničvrednih reklamnih daril, darilnih bonov. Nagradnih kartic, s katerimi lahko postaneš milijonar, diet, ki ti pomagajo shujšati, ne da bi ti bilo treba manj jesti. Tečajev, ki te naučijo tujega jezika v nekaj dneh, iger podrgni in zadeni... Se pravi sreče, ki jo najdeš že lepo izdelano.

Jezus pa nas spodbuja, naj vstopimo skozi ozka vrata. Vrata podarjanja sebe drugim, bratstva z vsemi, nenavezanosti na stvari in ljudi. Boja za mir in pravičnost, zvestobe, prenašanja, težav in trpljenja, dialoga in odpuščanja. Sreče, ki jo gradimo dan za dnem.

Nikoli ne bodimo kristjani po nalepki! Bodimo kristjani v resnici! Iz srca!

Jezus je res čuden, kajne?

Ne boji se, da bi ostal sam.
Ne spreminja mišljenja zaradi priljubljenosti, poslovne ali politične koristi.
On vztraja.

Vstopite skozi ozka vrata, izognite se zastoju, ki ga bodo povzročili tisti, ki bodo hoteli vstopiti skoznje. Ko se bodo zavedali, da so jih široka vrata vodila v nič. Takrat bo namreč prepozno.

Tesna pot. In ozka vrata.
Ter široka pot in prostorna vrata.

To pomeni, da nam je Bog dal svobodo.
Lahko se odločim za življenje po veri. Ali pa se baham, da sem dovolj pameten in Boga ne potrebujem.

Če hočem uravnavam svoje življenje po pravici, resnici, zvestobi, poštenosti, čeprav me to nekaj stane. Lahko pa vse to opustim, ker se pač ne izplača.

Vrata sploh so ena najbolj vsakdanjih stvari. Z njimi imamo neštetokrat na dan opraviti.

Poleg svoje osnovne naloge, pa imajo vrata tudi bogato simbolično vsebino, svojevrstno govorico glede na to, ali so zaklenjena, zaprta, priprta, ali odprta na stežaj.

Ljudje izražamo svoja razpoloženja in čustva tudi s tem, kako ravnamo z vrati. Kako nanje potrkamo, ali z njimi celo treskamo, jih komu pred nosom zapremo, mu celo pokažemo vrata, ali ga postavimo prednje.

O ljudeh, ki nimajo svojega doma pravimo, da jih bijejo po petah tuja vrata.

Najboljšemu prijatelju, pa vedno znova zagotavljamo, da so mu vrata našega doma vedno odprta.

Vrata pa simbolizirajo tudi prehod med dvema stanjema, med dvema svetovoma. Obenem vabijo človeka, da vstopi in preide iz posvetnega območja v svet prostor in takšno vlogo imajo cerkvena vrata. To so velika vhodna vrata, ki nas vodijo na kraj božje navzočnosti.

Ta vrata postanejo simbol vstopa v nebesa.

In zato je Jezus zelo rad uporabljal bogato simboliko vrat, kadar je govoril o vstopu v božje kraljestvo.

Prizadevajte si torej stopiti skozi ozka vrata, ozka vrata, ki peljejo v življenje. Široka vrata pa tista, ki vodijo v smrt. Tako pojasnjuje Jezus.

»Toda zakaj ozka vrata,« se vedno znova vprašujem. Zakaj mora biti skoraj vse, kar je v zvezi z vero, težko, naporno, grenko, strmo, ozko.

Kar vsiljuje se mi zgrešena predstava, da gre za muhavost Boga, ki mu je naravno v zabavo, da od človeka zahteva napore.

Pa si je res Bog izmislil ozka vrata?

Prav gotovo ne. Vrata so se zožila po človekovi krivdi.

In vzroki so: sebičnost, napuh, upor. Skratka greh, po katerem je človek samovoljno stopil iz območja božje bližine, prijateljstva in varstva. To je iz raja.

Po njegovi lastni krivdi, so zdaj vrata, skozi katera se trudi vračati k Bogu, ozka in tesna.

Jezusova vrata so ozka, pa ne zato, da bi bila mučilnica, ne zaradi tega, temveč zato, ker zahteva, da mu odpremo svoje srce in priznamo, da smo grešniki potrebni njegovega zveličanja, njegovega odpuščanja, njegove ljubezni, da v ponižnosti sprejmemo njegovo usmiljenje in se mu pustimo prenoviti.

Jezus v Evangeliju pove, kaj pomeni biti kristjan. In biti kristjan ni samo neka nalepka.
Zato naj si vsak v sebi danes odgovori: Sem kristjan po nalepki ali v resnici?
Nikoli ne bodimo kristjani po nalepki! Bodimo kristjani v resnici. Iz srca.

In biti kristjan iz srca, to je živeti in pričevati vero, v molitvi, z deli dejavne ljubezni, spodbujanjem pravičnosti, z izvrševanjem dobrega.

Skozi ozka vrata, ki so Kristus, mora vstopiti vse naše življenje!