Vsak dan se začne z jutranjim skupnim zborom | (foto: Rok Lužnik)
Kvajdej skavtov 2022
Nataša Ličen
Tradicionalni regijski tabor se je letos odvijal na prostoru blizu Naklega ob Savi, ki je imela ob pregretih dnevih strateško vlogo. Sredi tabora smo jih obiskali z radijskim mikrofonom, preverili vzdušje in pobližje spoznali zahtenost organizacije tabora za skoraj sedemsto skavtov različnih starosti.
Več daš kot dobiš in to je čar skavtskega prostovoljstva. Ob nasmejanih obrazih skupine skavtov si rečeš, vredno je.
Andrej Čuk, ki je skavt krepko čez polovico svojega življenja: »Tabor Kvajdej pripravimo vsakih pet let, da se ga od enajst do petnajst let stari skavti lahko udeležijo. Vseh skupaj nas je bilo skoraj sedemsto. Od otrok, ki so bili letos na taboru prvič do tistih, ki zdaj že prevzemajo vodstvene vloge. Vsi pa smo navdušeni. Otroci so ne samo bolj samostojni, tudi bolj pogumni. Na veselje vseh ni večjih prask, čuva nas Sveti Duh, pri tako velikem številu je izredno malo poškodb. Iz dneva v dan so bili recimo tudi trenutki ob in v Savi daljši, otroci se kar niso hoteli odtegniti. Letošnja himna Skavt Legnda je zaobjela duh in utrip tabora, nosi sporočilo, tudi če je kdaj bolj temno, z jutrom posije sonce.«
O utripu tabora več to soboto v Sobotni iskrici in 12. avgusta v Mladoskopu.
Zabavno, a ne preobremenjeno
»Ob sedmih je budnica, sledi zajtrk, do devetih ocenjujemo šotore, potem se zberemo v skupnem zboru, ki začenja uradni del s programom. Vsak dan nas spremlja določena zgodba, po kosilu popoldne sledi še drugi del programa, nekaj prostega časa in po večerji še zabavnejši del. V bistvu je tabor podobno strukturiran siceršnjim vsakoletnim taborom. Je pa izjemna sprememba zaradi velikosti tabora, veliko novih prijateljstev, to je drugače in prav zato nepozabna izkušnja vsakega skavta.«
Na taboru imamo tudi kapelo in vsak dan ob pol sedmih zjutraj mašo, zbralo se je stopetdeset otrok, kar kaže, da nekaj pri skavtih vendarle delamo prav.
Skavti smo skupnost in če želimo sobivati, ne moremo misliti le nase
Manja Primožič: »Ves tabor kipi od energije, to je pač mladost. Skavtski voditelji smo si razdelili naloge, vsak poskrbi, da stvari dobro tečejo. Več kot leto smo se pripravljali nanj. Zgodi se veliko stvari, ob katerih pomislim, tu pa nismo bili sami ;-). Pripravili smo se na vse, postavili smo večji šotor, kamor bi se lahko zatekli ob nevihtah. Program je bogat, vsak dan smo počeli kaj drugega. Imamo pot preživetja, opravljamo dobra dela v okolici, tečejo številni turnirji in še marsikaj. Več kot sto otrok je grabilo listje, nekateri so obiskali Dom starejših in se vrnili navdušeni, ob rečni strugi smo očistili del invazivnih rastlin in podobno."
V okolju med skavti odkriješ tudi sebe in spoznaš, kako se v določenih okoliščinah odzoveš. To se dobro obrestuje tudi naprej v življenju. Pridobimo veliko dobrih lastnosti, ki jih morda brez izkušnje v skavtstvu ne bi.
Skavtstvo je šola za življenje, ki čez nekaj let zelo prav pride
David Jagodic, skavt od tretjega razreda osnovne šole: »Zbrale so se same legende, dobro je videti šesto ljudi nasmejanih na kupu. Če bo vse po sreči se čez pet let znova vidimo. V ekipi drug drugega zabavamo. Težko je ostati resen. V postavitev jambora smo vložili veliko moči, je visok, na vrhu ima venec, vidi se, da smo se potrudili. S tem kažemo, da tabor jemljemo resno. Z jamborom pokažemo na kakšnem nivoju je ves tabor.«
Srce in duša tabora sta jambor in ogenj, sledni je sicer letos zaradi vročine miroval. Zavzeli pa smo vse sence, ki so bile na voljo.
Drejc, skavt tri leta, Blaž, skavt že sedmo leto in Justin, skavt prvo leto, vsi pa prihajajo iz skupine škofjeloških skavtov: »Izdelovali smo lok, postavili bivak, veliko je druženja, iger, naučimo se veščin, s katerimi lahko preživimo v naravi dan ali več. Skavtstvo uči odgovornosti. Punce pojejo, imamo več instrumentov, skoraj orkester."
Skavtska zabava vse leto
Če vročina ne bi pritiskala, bi s skavti ostali še dlje, sploh pa imajo program, ki bi ga lahko zaustavili, če bi predolgo motili njihov red. Razpoloženje je bilo izredno, v zraku je valovalo iskreno prijateljstvo, smeh, pogovori, zdrava tekmovalnost pri igrah, zanimanje drug za drugega. Enkrat skavt, vedno skavt. Ob nekaj urnem druženju z njimi zdaj vem, zakaj. Nepozabna izkušnja, počitnice pa kot iz filma.
»Niso pa samo poletni tabori«, je pojasnil Blaž, »čez vse leto pripravimo štiri, v manjših skupinah, vsaka četa posebej, pa se srečuje tedensko, tako da imamo skavtsko zabavo čez vse leto«, je dodal v smehu.
