Matjaž Merljak
Marko Zupan
Petra Stopar
Slovenske občine so že dalj časa v finančni zagati (foto: Pixabay)
Slovenske občine so že dalj časa v finančni zagati | (foto: Pixabay)

Občine soočene s težavami zaradi draginje

07.07.2022, 08:20 Andrej Šinko

Projekti v izvajanju se dražijo, za nove pa občine zelo težko najdejo izvajalce. Zaradi tega od države pričakujejo višjo povprečnino, pa tudi morebitna dodatna sredstva za financiranje kohezijskih projektov. S predstavniki vlade naj bi o tem spregovorili jeseni.

Na ministrstvu za finance so izračunali, da naj bi občine v letošnjem in prihodnjih letih prejele približno 640 evrov povprečnine. Na združenju občin ocenjujejo, da bi za vse po zakonu predvidene naloge povprečnine morale biti višje za od 115 do 130 evrov. Na eni strani zaradi dodatnih nalog na drugi pa tudi stroškov dela. »To je pomemben del pokrivanja stroškov iz povprečnine. Potrebno je vedeti, da se tako financirajo vsi javni zavodi, tako na področju predšolske vzgoje kot domske oskrbe,« je dejal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.

Pojasnil je, da bi občine potrebovale tudi dodatna sredstva, s katerimi bi lahko pokrile podražitev investicij. »Zato, da se to vrzel sorazmerno glede na sofinanciranje tudi zapolni. Verjamem, da za to ni kriva niti država niti občine, vendar je treba zadevo pripeljati do konca, projekti, ki so v teku, jih ne moremo ustaviti.«

Občine imajo težave tudi pri pridobivanju dobrih in preverjenih izvajalcev za projekte. »Na trgu se pojavljajo razni izvajalci, imamo pa tudi razpise na katerih več nihče ne kandidira. To je velika razlika v primerjavi s preteklimi leti, ko je bilo prijavljenih po dvajset ali 30 izvajalcev, zlasti pri nizkih gradnjah, kot so ceste, kanalizacije in vodovodi,« je dejal podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja.

Dolg 212 občin je lani znašal dobro milijardo evrov, kar se pa sogovornikom ne zdi problematično, zlasti glede na dolg države. »Žal so te najbolj zadolžene občine manjše občine, ki so investirale v osnovno infrastrukturo, to pa se še danes pozna na njihovih financah,« je poudarila profesorica iz Fakultete za družbene vede dr. Simona Kukovič in pojasnila, da dolg ni problematičen.

Smrdelj je dodal, da je bistveno manjši od državnega, z ne tako konzervativnim zadolževanjem pa bi občine po njegovih besedah lahko okrepile razvoj.

Miran Videtič (photo: Rok Mihevc) Miran Videtič (photo: Rok Mihevc)

Ali mediji vodijo državo?

V zaspanem času dopustov se dogajajo pomembne spremembe v medijskih vrstah. Tako je z mesta v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje odstopil Dragan Barbutovski. Po vsej verjetnosti ga bo ...