Ana Mlakar | (foto: Osebni arhiv)
Mineva 100 let od rojstva Ane Mlakar
Spominjamo se Tone Gorjup
7. junija leta 1922 se je v Slovenski Bistrici rodila radijska napovedovalka in učiteljica kulture govora Ana Mlakar.
Po študiju na Akademiji za igralsko umetnost se je posvetila zvočni podobi slovenske besede. Po vojni je bila napovedovalka na radiu Ljubljana, med letoma 1963 in 1972 je mlajše kolege uvajala v govorno tehniko, zatem je deset let poučevala odrski in mikrofonski govor na AGRFT. Od leta 1982 je kot strokovnjakinja za jezikovno vzgojo na radiu sodelovala z radijskimi in televizijskimi postajami v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Trstu. Sodelovala je tudi pri oblikovanju govorne podobe radia Ognjišče. Umrla je 24. septembra 1997. Nataša Dolenc je v spominski oddaji ob njeni smrti povedala:
"Ana Mlakar je bila za nas poklicne govorce vzor, pojem uglajene izreke. Kar nekaj generacij slovenskih napovedovalcev je vzgojila in vsi se radi pohvalimo, da smo bili njeni učenci. Bila je suverena, stroga, natančna, zahtevna... zlepa ni bila zadovoljna z našim delom."
Direktor radia Franci Trstenjak je prepričan, da je prišlo do sodelovanja Ane Mlakar z našim radijem, ki je bila sprva naša ‚kritična‘ poslušalka, po Božjem navdihu:
"Priznam, da sem o njej veliko slišal, toda v meni ni bilo toliko poguma, da bi jo poiskal. Zgodilo se je, da je Ana poiskala nas. Zato ji bodi stokratna zahvala. Zahvala za poučevanje, predvsem pa zahvala za prijateljsko besedo, ki jo je vedno znala izreči v pravem trnutku."
Ana Mlakar je bila tudi pesnica:
"Vsako jutrno znova me je strah.
Potem pomislim; Le čemu?
Dokler je On z menoj,
so varne vse poti.
Tudi za – do večnosti!
. . ."
Leta 1719 se je v Gradcu rodil škof Karel Janez Herberstein [hèrberštajn]. Med drugim je Juriju Japlju naročil nov prevod Svetega pisma in več bogoslužnih knjig.
7. junija 1876 se je v judovski družini v Berlinu rodil industrialec baron Karl Born. V Tržiču je razvil sodobno lesno industrijo in zaposlil več sto domačinov.
7. junija 1972 je v Trstu umrl pesnik, pisatelj in publicist Andrej Budál. Po študiju romanistike je bil profesor v Idriji, Tolminu in Vidmu. Po drugi svetovni vojni je bil v goriški delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Vodil je tržaško gledališče in sodeloval v organizacijah Slovencev v Italiji. Pisal je pripovedno prozo, pesmi, članke, kritike in eseje. Andrej Budal se je v leposlovju zgledoval po Cankarju. Najbolj znane so njegove povesti in novele: Križev pot Petra Kupljenika, Župan Žagar, Ubogi Uštin, Med srci in zemljo, Z onstran groba, Na konju, Spomin z jezera, Dora se drami … Prevajal je iz italijanščine in francoščine.
Na današnji dan 1992 so v Júrovskem Dolu ustrelili predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja. Po atentatu so se pojavila tudi ugibanja o političnem umoru.
7. junija 1997 je v Essnu umrl baletni plesalec in koreograf Boris Pilato. Od 1967 do 1984 je bil direktor baleta in koreograf v Essnu. Koreografiral je tudi v Hamburgu, Ljubljani, Barceloni, San Franciscu, Teheranu in več krajih na Finskem. Med drugim je nemški publiki predstavil balete najpomembnejših slovenskih skladateljev.
Na današnji dan leta 2017 je v Kaliforniji umrl inženir in izumitelj France Rode, doma iz Nóžic pri Radomljah. Osnovno izobrazbo je dobil v Homcu in v Kamniku. V Ljubljani je končal študij elektromehanike in se v 60. letih preselil v ZDA. Tam je magistriral iz biomedicine, leta 1975 pa doktoriral na ljubljanski univerzi. Kot otrok je pri stricu mizarju izdeloval igrače, v času študija je izumil tehnični svinčnik in zahtevno logaritemsko računalo. Ustvaril si je družino, si uredil dom v Kaliforniji in dobil službo pri družbi Hewlett-Packardu. Tam je izumil prvi žepni kalkulator HP-35 in postal avtor številnih patentov s področja kalkulatorjev. Pozneje se je posvetil razvijanju elektronskih ključavnic in naprave za slepo pristajanje letal. Bil je izumitelj ali soizumitelj s triindvajset res dragocenimi patenti. Vsa leta je ostal zgleden kristjan in zaveden Slovenec.
