Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen | (foto: Rok Mihevc)
Cerkev v Sloveniji dobila štiri nove duhovnike
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
»Vsak nov duhovnik je za Cerkev vir veselja in znamenje upanja, da nam Gospod daje duhovnih poklicev in da so še tisti, ki slišijo Božje povabilo in nanj odgovorijo,« pravi predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje. Na predvečer današnjega praznika sv. Petra in Pavla je v duhovnika posvetil diakona Janeza Meglena. Danes pa so mašniško posvečenje v ljubljanski stolnici prejeli še Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič in Tadej Pagon. Nadškof Stanislav Zore jih je pozval, naj bodo njihova srca odprta za vse ljudi v Cerkvi.
Po mnenju nadškofa Zoreta je Bog, tako kot Petra in Pavla, tudi v tem času preprostega človeka naredil za svojega sodelavca in odposlanca, ki ga pošilja do skrajnih meja tega sveta. Ta pa »ni prostor bega, ampak pričevanja, ni oder, na katerem bi nastopali,« ampak je prostor njihove daritve.
»Morda boste s strani sveta doživeli posmeh, zasramovanje, nasprotovanje, morda kdaj celo sovraštvo. Vi svetu vračajte z besedo evangelija. Vaše življenje v odnosu do sveta naj bo takšno, da bo svet iz vaših dejanj in vaših besed spoznaval, kdo je Sin človekov,« je dejal nadškof.
Najpomembneje je po njegovih besedah to, da ljubijo Boga in živijo tako, da bo njihovo duhovništvo povabilo za nove duhovne poklice, ki jih naša Cerkev zelo potrebuje. Starše novomašnikov in vse vernike pa je prosil: »Ogrnite te mlade može, na katere bomo položili roke, ogrnite jih v svoje molitve, da ne bodo nikoli pogrešali Božje opore in vaše bližine.«
Po besedah škofa Sajeta ne vemo natančno, zakaj Gospod nekatere pokliče v duhovništvo, drugih pa ne: »Sveti Avguštin poudarja, da Jezus ne kliče najboljših in najsvetejših kandidatov, ampak kliče zato, da bi poklicani to postali. Gospod kliče tiste, ki imajo zanj odprto srce, so pripravljeni iti v njegovo šolo in biti z Njim z vsem srcem.«
Tako kot sta Peter in Pavel ob srečanju z Jezusom zaživela na novo, tudi vsak duhovnik s posvečenjem stopa v nov odnos z Gospodom, »ki ga bo zaznamoval in mu dajal moč, da bo goreč oznanjevalec evangelija in skala ter opora nemočnim in ponižanim«.
Sobrate duhovnike je prosil, naj novomašnika sprejmejo medse kot brata in prijatelja, ter se jim ob koncu zahvalil za zvesto opravljanje službe.
