Dr. Peter Millonig: Ljubiti Boga je največji uspeh človeka

Via positiva | 30.03.2022, 14:33 Nataša Ličen

Bila naj bi trilogija, saj nastaja že tretja, zunaj pa je druga knjiga duhovne proze, Zasidran v veri, dr. Petra Milloniga. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče. Svetovljan, človek bogatih poklicnih izkušenj v svetu ekonomije, prava, poslovnosti. In, človek premišljene besede, ki kot naročen prihaja v naš studio ravno v času, ko svet ječi pod težo razvrednotenja, bojev, in nas s premišljeno besedo, s svojimi premisleki utirja v lepoti naše vere, v ljubezni do Boga.

Naravnanost do Boga ter zasidranost v veri naj bi nas pripeljala do spoznanja, da smo ne le Božji otroci ampak, da smo tudi zelo odgovorni kako živimo ter kakšno izročilo, duhovno dediščino, predajamo naprej.

Sidrišče v Bogu
»Nimam več rosnih let. Moja zgodba je morda nenavadna, rodil sem se na avstrijskem Koroškem, se tam izobraževal najprej na slovenski gimnaziji, potem na Dunaju in pozneje v Švici, delal pa v dvanajstih državah, od Poljske, Turčije, Nemčije, do držav bivše Jugoslavije, v Združenih državah Amerike in nazadnje tudi na Norveškem. Po štiridesetih letih sklepam delovno dobo. Z izjemo krajšega obdobja, ko sem bil volontersko vpet v politične aktivnosti novonastale slovenske države v Washingtonu, sem deloval in se specializiral na področju poslovnih ved. Izvrševal sem zelo posvetni poklic in na neki točki odkril, da je to premalo, če se sicer zanimam za zadeve tega sveta. Biti vpet v poslovne tokove je dobro in prav, saj s tem skrbimo, ali naj bi skrbeli, za materialno podlago, ki je v družbi nujna, če ljudem želimo omogočiti pogoje za normalno življenje z urejenim šolstvom, zdravstvom, zunanjimi zadevami z drugimi državami, z možnostjo napredovanja in tako naprej. Pa vendar, je nekaj več od tega, kot da le skrbimo za svoj življenjski vrt.«

Ljubiti Boga je največji uspeh človeka
»Vsi padamo na tem izpitu, zaradi naše nepopolnosti. Toda prizadevati si je treba, in vedeti da je to cilj, tisto, kar si naša duša želi, čeprav tega ne vemo ali se mnogokrat tega ne zavedamo. Tu sem popolnoma na liniji sv. Avguština, ki je dejal, da je edino duša, ki počiva v Bogu mirna, radostna. Boga ljubiti je več od čustva, od navezanosti na našega Stvarnika, je duhovna notranja drža, ki nas usposablja, da živimo po postavi. To je merilo, ki nam služi kot smerokaz, je kompas, drugič pa nam daje vedeti, da smo opravičeni do naziva Božji otroci.«

»Katoliško izobrazbo v Celovcu sem dobil ob skrbi šolskih sester in salezijancev, precej zgodaj in to je vsajeno v mojo bit. Spoznal sem, cilj našega življenja ni gradnja palač na tem svetu, ki so in ostanejo mrtev kamen, ampak da izgrajujemo s svojimi talenti, s svojimi sposobnostmi, ki so nam dane, Božje kraljestvo. Zame to ni pridržano izkušnji nebeškega raja, to je delo, ki se dogaja v vidnem in nevidnem svetu. Božje kraljestvo nastaja, ko skrbimo za ljubeče medsebojne odnose, do sebe, do Boga in do drugih. To delo se nikoli ne konča, je stalno. Naravnanost do Boga ter zaidranost v veri, naj bi nas pripeljala do spoznanja, da smo ne le Božji otroci ampak, smo tudi zelo odgovorni kako živimo ter kakšno izročilo, duhovno dediščino, predajamo naprej.«

Priporočamo v branje knjigo Zasidran v veri II. del, s podnaslovom, Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga, dr. Petra Milloniga, ki smo ga povabili v oddajo »Via positiva«.