Mag. Matej Tonin | (foto: Rok Mihevc)
»Če kdaj, imamo zdaj manevrski prostor za višje plače.«
Slovenija Rok Mihevc
Višje plače za vse je akcija, s katero NSi začenja z zbiranjem podpisov v podoro sprejetja novele zakona o dohodnini. O tem se je Tanja Dominko pogovarjala s presednikom Matejem Toninom.
To ni ravno običajen način nabiranja podpore za nek zakon, zakaj ste se odločili za to in kako bo to v praksi izgledalo?
Gre za akcijo osveščanja. V pogovoru z državljani smo namreč ugotovili, da ljudje ne vedo, kaj prinaša zakon. Zato smo se odločili za to akcijo osveščanja. Pošteno želimo predstaviti vse, kar prinaša zakon. Na spletni strani si lahko vsak izračuna svojo plačo, ko bo ta zakon spremenjen. Hkrati želimo opogumiti poslance, da bi vendarle čimprej potrdili ta zakon. V kolikor bo prišlo do referenduma, so ti podpisi znak podpore državljanov, da podpirajo ta zakon.
Gre za dvig splošne olajšave, torej bi imeli višje plače vsi, gospodarstvo zakon podpira, Levica je ostro proti, češ da bo denarja v blagajni občutno manj, po drugi strani pa recimo predsednica Socialnih demokratov na srečanju Manager pove, da bo treba znižati obdavčitev plače... kaj si torej obetamo lahko s te strani in kaj pravite na pomislek, ali si Slovenija lahko privošči višje neto plače na račun državne blagajne?
Slovenija ima trenutno rekordno visoko zaposlenost, zgodovinsko. Zaposlenih je več kot 910.000 ljudi, toliko jih še ni bilo nikoli. Prav pridni ljudje ustvarjajo možnost, da gremo v te davčne razbremenitve, več ljudi kot dela, več je vplačil od pobranih davkov v pokojninsko in socialno blagajno. Leto 2021 je bilo neverjetno, glede pobranih davkov smo bili za milijardo evrov boljši kot v predkovidnih časih.
Glede SD, ljudje naj sodijo politike po dejanjih. Govoriti o tem, kako si za razbremenitev plač, potem pa glasuješ proti, eno govoriš, drugo delaš. Gospodarstvo v to v celoti podpira. Ker poglejte, danes imamo v Sloveniji visoko strokovno usposobljene delavce, problem je obdavčitev plač, da si država od naših plač vzame preveč. Mladi pa bežijo it države, pa ne zato, ker bi bila nizka minimalna plača, ampak, ker za isto bruto plačo dobijo mnogo večji izplen. S tem zakonom rešujemo te probleme.
Kaj pa luknja, ki bi nastala v blagajni?
Ministrstvo za finance je izračunalo, da če uveljavimo ta zakon, naj bi iz proračuna izpadlo 490 milijonov evrov, ta denar bi ostal v žepih državljanov. A zaradi visoke gospodarske aktivnosti in zaposlenih, je bilo samo vplačil v blagajno med 2019 in 2021 eno milijardo evrov razlike. Leta 2021 so ljudje z davki plačali za eno milijardo evrov več. Če rečem po domače, ta zakon lahko sprejmemo in še nam ostane. Seveda zaradi povečane gospodarske aktivnosti in ker ljudje plačujejo davke. Če kdaj, imamo zdaj manevrski prostor za to.
Upamo pa, da bo ta zaposlenost seveda ostala, tudi, ko se bodo ukrepi, ki so jo spodbujevali, končali. Tudi to je pomembno, da gospodarstvo ostane v neki dobri kondiciji.
Mislim, da bo, ker ukrepi niso bili za reševanje strukturnih problemov. Npr. turizem in druge panoge, ki so bile zaprte, so bile zaradi kovida, ne zaradi drugih težav. Ta pomoč je šla za premestitev tega. Verjamem, da ko kovida več ne bo, bodo te stvari seveda na polno naprej zaposlovale in bodo prihajali proračunski prihodki.
