P. Franc Cerar | (foto: Arhiv DJ)
Od partizana do ljudskega misijonarja
Spominjamo se Tone Gorjup
»Ne delaj hudega, ampak delaj dobro! Ker taka je božja volja. To je bila moja vera od malega,« je v enem od intervjujev povedal eden najbolj znanih slovenskih jezuitov, pisatelj, ljudski misijonar in voditelj duhovnih vaj, p. Franc Cerar.
Rodil se je 22. januarja 1922 v Dobličah pri Črnomlju. Po maturi na gimnaziji v Novem mestu je bil interniran v Italijo. Po vrnitvi domov so ga mobilizirali partizani. Leta 1946 je odšel k jezuitom in bil leta 1955 v Zagrebu posvečen v mašnika. Od takrat je večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Bil je kaplan, župnik, kot ljudski misijonar je prepotoval vso Slovenijo, vodil duhovne vaje, se posvečal mladim. S pesmaricama Zapojmo bratje je v letih po koncilu dal mladinskim veroučnim skupinam nepogrešljiv pripočnik.
Uveljavil se tudi kot duhovni pisatelj. Pisal je za Družino in drug verski tisk. Med njegovimi samostojnimi knjižnimi deli so: Evangelij na preprihu, Starši in mladostniki, Ko smrt postane dobiček, Krka - dolina škofov in druge. Zanimiva so tudi avtobiografska dela Patrizan nekoliko drugače, Od partizana do novomašnika ter Navskrižja in izravnave ter mnoga druga.
Umrl je poleti 2014 v 93. letu starosti v bolnišnici na Slivniškem Pohorju.
Franc Cerar je o svoji izkušnji vere, ki ga je zaznamovala že v otroških letih, povedal: »Pri naši hiši se je molilo, se je verovalo odkar pomnim. Mi smo hodili k maši eno uro daleč v vsako smer. Čeprav niso hodili vsi iz naše vasi, me to ni motilo. Mi gremo! Mi gremo k maši. Zakaj? Mi molimo, gremo k maši, ne klejemo, mi ne krademo, mi ne lažemo, mi se ne kregamo, ker vemo, da je nad nami Bog. Kot je bilo rečeno: Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme. To je, bi rekli negativna stran: Ne delaj hudega, ampak delaj dobro! Ker je taka božja volja. To je bila moja vera od malega.«
22. januarja 1506 je bila ustanovljena papeška garda. Ta dan je v Rim prispelo približno 150 švicarskih vojakov, da bi skrbeli za papeževo osebno varnost. Papež Julij II. jih je sprejel in blagoslovil na Trgu sv. Petra; še isti večer so prevzeli službo . Njihov prihod v Rim in prvi dan službe je ustanovitveni dan Švicarske garde.
Na današnji dan 1920 se je v Trenut v Italiji rodila ustanoviteljica Gibanja Fokolarov Chiara Lubich. V teku je postopek za njeno beatifikacijo.
Leta 1929 je v Trnovem pri Ilirski Bistrici umrl pesnik, dramatik, prevajalec in duhovnik Jožef Marija Kržišnikiz Št. Lenarta pri Škofji Loki. Teologijo je končal v Mariboru in bil 1891 posvečen v duhovnika. Po kaplanski službi je nadaljeval študij na Dunaju in doktoriral iz filozofije. Po vrnitvi v domov je prestopil v ljubljansko škofijo. Poslali so ga v Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer je bil upravitelj, zatem župnik in dekan. Jožef Marija Kržišnik je pisal pesmi. V slovensko poezijo je uvedel rondél. Preizkusil se je tudi v dramatiki. Prevajal je Lêrmontova in Nodiera.
22. januarja 1945 se je v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno rodil nadškof Alojz Uran. Za škofovsko geslo si je izbral besede: »Da, Oče«. Pomožni škof v Ljubljani je bil dobrih enajst let, za tem pa pet let nadškof metropolit. Jeseni 2009 se je tej službi odpovedal, na veliko soboto leta 2020 pa prestopil prag večnosti.
