Darja Korez Korenčan | (foto: osebni arhiv)
Darja Korez Korenčan: S tem, ko povem, kaj sem doživela in se uspela pobrati, lahko komu pomagam.
Via positiva Nataša Ličen
Izkušnje moramo deliti, osveščati druge ljudi in nekaj tistega, kar smo se skozi trpljenje, zdravljenje in okrevanje naučili, deliti z ostalimi, sicer smo sebični. Tako je v pogovoru dejala Darja, ki jo večina pozna po televizijskih oddajah o glasbi, umetnosti in kulturi. Manj pa morda širša javnost pozna njene knjige, napisala je več pravljic, strokovnih del in romanov. Za svoje delo je prejela več nagrad.
Najbolj me je ganila prošnja gospe, če bi napisala posvetilo njenemu sinu, ki je na ventilatorju in ne ve, če bo preživel.
V studio smo jo povabili na pogovor za oddajo »Via positiva« ob izidu njene zadnje knjige Korak za korakom, covid in bitka za življenje. Spomladi je zbolela kljub vsem ukrepom, ki se jih je držala in priporočilom ter zdravemu načinu življenja, pravi Darja. Bolezen se je zapleta, ko se je po umetni komi prebudila, je kljub zahtevnemu okrevanju in posledicam, spoznala dragocenost življenja in pomen neomajnega upanja ter iskanja dobrega, pozitivnega. »Nepotrebno je, da imamo toliko žrtev. Zakaj bi morali protestirati proti nečemu, kar koristi človeštvu? Vem, da imamo covida čez glavo dovolj, toda žal druge pomoči ni, kot da smo glede ukrepov in zaščite striktni.«
Prisluhnite pogovoru.
»Ko zaradi velikih težav pademo na dno, se je treba nekako opolnomočiti, mnogi ne zmorejo in tem je treba pomagati. Mnogi potrebujejo opogumljajočo besedo, da spoznajo kako se je nekdo, ki je doživel kar sem jaz, pobral.«
Dolgo sem molčala, ker nisem človek, ki bi z osebno zgodbo želel vzbujati pozornost. Pa vendarle sem pozneje ugotovila, da jo je treba podeliti ter prenesti svojo izkušnjo, ki bo morda koristila še komu.
Poglavitno je, da lahko pomagam prebroditi težave in stres, vsaj nekaterim.
»V družbi je veliko razdvajanja. Ne vem, kaj vodi nekatere v ponarejanje dokumenta, s katerim dokazujejo svojo prebolelost, cepljenje ali testiranje? Takoj ko se počutijo slabo, naj gredo k zdravniku, naj ne odlašajo, to je vse, kar lahko rečem. Treba se je zaščititi. Poglejte, jaz v svojih osemintridesetih letih delovne dobe še nisem bila na bolniški. Bila sem popolnoma zdrava, a kljub temu me je zadel virus. Zato se je treba držati ukrepov, če se jih ne, bo virus obvladal nas in ne mi njega. Smo del skupnosti. To je ključno in tega se premalo zavedamo.«
»Nimam se za veliko pisateljico, sodeč po izposoji mojih knjig v knjižnici pa vidim, da jih ljudje radi berejo. V pravljicah pišem o drugačnih otrocih. Motijo me krivice v družbi, zelo in skušam to odslikavati skozi knjige.«
Znova sem se rodila. Življenje je resnično dragoceno.
»Ljudje najdejo pot do kulture in umetnosti. Na spletu seveda tega ni veliko, ker je tam vse bolj fokusirano na vsebine, ki pritegnejo na prvi pogled in so šokantne. Takšen je pač današnji čas. Sem ustvarjalka, ki rada dela v umirjenem okolju. Veliko je danes buljenja v ekrane in telefone, že pri majhnih otrocih, kar se mi zdi absolutno zelo narobe. Govorim o kontaktih med ljudmi, kje je pristen pogovor, objem, iskren pogled v oči? Samo iskanje kontaktov preko omrežij, neko všečkanje in tako naprej, deljenje nekih prijateljstev, ki ne vem, če so vedno tista prava. Pravega prijatelja srečuješ v živo, mu lahko zaupaš in je iskren. To klikanje po raznih omrežij meni ni blizu, v tem sem bolj tradicionalen tip. Morda bo kdo rekel, da sem za časom, ampak na to se ne oziram in se s tem ne obremenjujem. Kdor me potrebuje, me poišče. Ogromno se mi jih je oglasilo bo izidu knjige Korak za korakom po elektronski pošti, rada vsakomur odgovorim in nekatera sporočila so bila tako iskrena in ganljiva. Ti odzivi me na nek način držijo pokonci.«
