Deklica, s pogledom uprtim navzgor | (foto: Pixabay)
Se pritožuješ in ostajaš potopljen v žalost, ki te hromi? Kam lahko dvigneš svoj pogled?
Duhovnost Marjana Debevec
Na adventnem venčku smo danes prižgali še četrto svečo. Evangelij nam je približal Marijo, ki po angelovem oznanilu, da bo postala Jezusova mati, ni pomislila najprej nase, ampak na bližnjega v stiski, na teto Elizabeto. Z veseljem je odhitela k njej, čeprav si je verjetno ob nepričakovani nosečnosti postavljala mnoga vprašanja, je pred opoldansko molitvijo dejal papež.
Evangelij nam pravi, da je Marija vstala in hitro šla. Svojega pogleda ni uprla v tla, k problemom, ampak navzgor, k Bogu. Ni se vprašala, koga bi lahko prosila za pomoč, ampak komu bi lahko pomagala, je poudaril sveti oče in dodal: Takšna je Marija, vedno misli na druge.
Spodbudil nas je, naj se od nje učimo tega, da se dvignemo vedno, ko nas težave pritiskajo k tlom, da ne bi ostali potopljeni v probleme in v žalost, ki nas lahko ohromi. »Toda zakaj naj vstanemo? Zato, ker je Bog velik in nas je pripravljen dvigniti vedno, ko k njemu iztegnemo svojo roko. Vrzimo Vanj vse negativne misli, strahove, ki nas zaustavljajo in nam preprečujejo, da bi šli naprej. Potem pa storimo kot Marija: poglejmo okrog sebe, komu bi lahko pomagali. Je kakšen ostareli, ki mu lahko delam družbo, mu pomagam, ga pokličem po telefonu? Če bomo pomagali drugim, bomo pomagali tudi sebi, da se dvignemo nad naše težave.«
Obenem pa nas po papeževih besedah Marija uči, naj stopamo naprej z veselim korakom in gledamo naprej z zaupanjem; naj ne zapademo v malodušje in postanemo sužnji pritoževanja, vedno v iskanju krivca za naše slabo počutje. »Če hodimo utrujeni zaradi pritoževanja in opravljanja, ne bomo nikomur prenesli Boga. Zelo dobro nam bo delo, če bomo ohranjali zdrav humor. Ne pozabimo, da je prvo dejanje ljubezni do naših bližnjih prijazen in nasmejan obraz.« Na ta način ljudem prinesemo Jezus, kot je to storila Marija, je še dejal sveti oče.
