Videti »čez«!

Naš pogled | 07.12.2021, 14:30 Silvestra Sadar

Ob vsaki smrti velikega človeka, človeka z veliko začetnico, obširnim in poglobljenim znanjem, se vprašam: „Pa ima naslednika? Ga je vzgojil? Je še kje kdo takšen?« Podobna vprašanja so se mi porajala ob nedavni smrti sodnika, nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča, ministra in še kaj... doktorja Lovra Šturma.

Ko je bilo družbeno politično dogajanje najbolj razgreto, ko državljani nismo vedeli več, kaj je res in kaj le zakulisna igra, je bila jasna misel doktorja Šturma v kateri od pogovornih oddaj prava studenčnica; z nekaj potezami je postavil stvari na pravo mesto. Gledalec se je spočil od strašne napetosti, ki jo je sicer doživljal ob poslušanju kontradiktornih, napadalnih in neosnovanih obtoževanj, ob naročenih novinarskih vprašanjih, še posebej v predvolilnem času ... Seveda ko je to možnost imenovani sodnik sploh dobil.

Javnosti danes več ne pritegne tisto, kar je prav, zato se v studiih vedno pogosteje znajdejo šarlatani, varovanci spin-doktorjev, pol-strokovnjaki, samooklicani preroki in „vseznalci". Tja ne pridejo sami, tja so ali povabljeni ali poslani in pri tem sploh ni pomembno, za katero temo gre in kako usodna je ... Kaj je resnica?

Ne glede na to, kako strašno se mučimo izločiti z obzorja vse, kar je verskega, ne moremo mimo dejstva, da se ves svet vrti okrog vprašanja resnice in pravice. Ko smo siti, varni, se že pojavi vprašanje, kaj je res in kaj ne in ali se nam nemara godi krivica. In prastara modrost se nahaja tudi in predvsem v religioznih izročilih. Ta so tisočletja ohranjala in prečiščevala osnovno misel resnice in pravice.

Adam in Eva sta dokaz obstoja človekove vesti. Običajno si predstavljamo, da sta se pogovarjala z Bogom iz oči v oči. A gre za to, da sta v sebi začutila nad-glas, glas vesti, Boga, po katerem sta znala oceniti, da sta ravnala narobe, in morala živeti s posledicami. Te so se zrcalile tudi na njunih sinovih. Morilca brata je znamenje spremljalo do njegovega zadnjega diha. Nekaj ustavnopravnega je v tem sporočilu najstarejše starozavezne zgodbe.

Poglejmo kralja Salomona in njegovo psihološko odločitev, da razpolovi živega otroka in ga pravično razdeli polovico materi, ki je svojega poležala, drugo pa pravi materi. Nadaljevanje zgodbe poznamo. Tudi tu se zrcali pogled »prek« vsakdanjih pravniških zagat ...

V novi zavezi bi Jožef po pravu moral odsloviti nosečo nezakonsko mater, pa je bil »pravičen« in tega ni storil. Med vse oznake, ki jih ima, bi lahko dodali še „Sveti Jožef, varuh ustavnosti".

Jezus sam je pogosto kritiziral legaliste, ki so mirni le, če je vse pravno opredeljeno in lahko počnejo vse, česar pravo izrecno ne prepoveduje. Zaradi tega tudi današnji covid legalisti – celo na najvišjih položajih razsojanja – ukrepov stroke tudi niso podpirali, saj ti niso bili polnopravno utemeljeni! Virus pobira davek in se krohota človeški omejenosti.

Tudi Jezus se je znašel pred sodiščem in imel priložnost pred Pilatom pojasniti, da ni kriv, pa tega ni storil. Bil je solidaren z brezpravnimi. Seveda so oblastnik mislili, da jih pribit na križ ne bo več mogel spravljati v zadrego, a so se ušteli. Obujen od mrtvih je najprej izrekel mir. Komu? Vsem iskalcem in borcem za resnico in pravico, ki ju morda na tem svetu kljub neštetim sodiščem, pravnikom in kilometrom pravniških knjig nikoli ne dosežejo. Postanejo namreč žrtve koristolovske in ideološke mašinerije, med njimi so seveda najmanjši predstavniki človeške rase, lahko tudi tisti na najvišjih položajih.

Če zlomljen umetni noht osnovnošolke pri telovadbi, zaradi katerega so se njeni starši pritožili na svet šole, in preprost poziv k doslednemu nošenju mask in cepljenju v tej svetovni tragediji ogrozi pravni sistem in zaznamuje celotno družbeno politično dogajanje, se moramo resnično bati.

Torej videti »čez, prek«, kot je videl dr. Lovro Šturm in vsi imenovani ... Videti „čez" dnevno politiko, prek zapisanega v predpisih. Tako videti in tako govoriti, da se ljudje ob naših besedah umirijo, odžejajo, utrdijo upanje ... A kako doseči takšno sposobnost gledanja?

„Kdor ni prebral na stotine knjig, je funkcionalno nepismen in nekompetenten, ker samo osebne izkušnje niso dovolj široke, da bi zagotovile stabilnost in vzdržljivost", je zapisal Jim Mattis v knjigi o učenju vodenja Call sign Chaos. In še: „Branje je čast in darilo bojevnikov ali zgodovinarjev, ki so zapisali izkušnje in spoznanja, ki so se zgodili pred desetletji in stoletji. Neumno, idiotsko in neetično bi bilo, če ne bi izkoristili prednosti tako zbranih izkušenj."

Kdor napaja druge z resnico in pravico, mora tudi sam piti iz studenca modrosti, ki presega dnevno časopisje in socialne medije. Brez branja prastarih zgodb, ki postavljajo pravičnost nad pravico, celo usmiljenje nad pravico, je lahko sposobnost odločanja usodno okrnjena. In če legalizem postane izključni način delovanja v družbi, nam trda prede.

Če zlomljen umetni noht osnovnošolke pri telovadbi, zaradi katerega so se njeni starši pritožili na svet šole, in preprost poziv k doslednemu nošenju mask in cepljenju v tej svetovni tragediji ogrozi pravni sistem in zaznamuje celotno družbeno politično dogajanje, se moramo resnično bati. Ker zdaj kot družba ne znamo živeti samo-omejevalno, se nam bo ob naslednji možni preizkušnji še zmešalo od nezmožnosti prilagajanja in pomanjkanja volje za preživetje. Že v zelo kratkem času nas spet lahko napade podoben ali hujši virus, naraven ali ustvarjen, ali se zgodi kibernetski napad, da bomo brez elektrike in dostopa do lastnega denarja nekaj mesecev. Ne bo nam lahko. Zato je tako presneto pomembno, da vidijo »prek« ... Kdo? Učitelji, ravnatelji, politiki, sodniki, starši, duhovniki ... Kdaj smo že prebrali kakšno knjigo? Morda dve, tri na temo virologije in mikrobiologije? Pa kakšen odlomek iz SP?