Jezus Kristus, Kralj vesoljstva | (foto: Pixabay)
Z nedeljo Kristusa, Kralja vesoljstva, sklepamo liturgično leto
Alen Salihović
Z današnjo nedeljo oziroma praznikom Kristusa, Kralja, v Katoliški cerkvi končujemo liturgično leto, ki ga je močno zaznamovala pandemija novega koronavirusa. Prihodnjo nedeljo bomo na adventnem venčku tako prižgali že prvo svečo.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je na družbenih omrežjih ob prazniku spomnil na današnji evangeljski odlomek, v katerem Pilat Jezusa sprašuje, kdo je: »Jezusovo vprašanje o tem, kaj pravi Pilat sam od sebe in kaj so mu o Jezusu povedali drugi, je nadčasovno in nadosebno. Postavljeno je vsakemu človeku, ki se sreča z Jezusom. Tudi meni. Kaj jaz osebno mislim in govorim o Jezusu? Ali ostajam pri tem, kar so mi o njem povedli drugi: starši, morda stari starši, kateheti, članki, knjige, filmi... Ali pa sem z Jezusom vzpostavil oseben odnos in vse, kar povem o Njem z besedo ali življenjem, prihaja iz mojega osebnega spoznanja, ker verujem in vem, da je On božji Sin, da je Odrešenik sveta in kot takšen Kralj vesoljstva. Moj Gospod in moj Bog.«
Pomen praznika
Božje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in željo, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo, ampak predvsem povod za upanje, veselje in hrepenenje. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času.
