Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Meta PotočnikMeta Potočnik
Mila Kačič (foto: Tihomir Pinter (1993), Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK, http://www.dlib.si)
Mila Kačič | (foto: Tihomir Pinter (1993), Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK, http://www.dlib.si)

Mila Kačič: Svoj poklic sem opravljala z največjo radostjo in ljubeznijo

Spominjamo se Tone Gorjup

109. rojstni dan bi danes praznovala gledališka igralka in pesnica Mila Kačič. V Sneberjah pri Ljubljani se je namreč rodila na današnji dan leta 1912. Že pri šestnajstih je nastopala na amaterskih odrih v Ljubljani.

Po študiju solopetja in dramske retorike je bila članica zbora ljubljanske Opere in Drame. Ustvarila je vrsto karakternih likov s posebnim smislom za komiko in humornost. Veliko je igrala na televiziji in v filmih. Svoje pesmi je objavila v zbirkah Neodposlana pisma, Letni časi, Spomin, Okus po grenkem in Minevanja.

V prvih letih Radia Ognjišče je prebirala pesmi naših pesnic in pesnikov za oddajo Poezija za lahko noč. Sicer je bila vse življenje predvsem igralka.

V eni izmed prvih oddaj Naš gost je Mila Kačič o tem povedala: „Svoj poklic sem opravljala z največjo radostjo in ljubeznijo. Saj pride v igralskem poklicu do neštetih razočaranj. To je veliko želja, ki niso nikoli ustvarjene, ki ti jih nihče ne usliši. Zaradi tvojih želja te zafrkavajo in te žalijo, včasih tudi nesramno žalijo. Ampak, ne vem, jaz sem imela svoj poklic zelo rada.“

5. oktobra 1924 se je v Šentjurju rodil dekan stolnga kapitlja v Mariboru Franc Zdolšek. Med drugim je zaslužen za obnovo Slomškove rojstne hiše na Ponikvi.

Na današnji dan 1938 je v Krakowu umrla redovnica sv. Favstina Kowalska. Svoje življenje in delo je darovala božjemu usmiljenju za spreobrnjenje grešnikov.

5. oktobra leta 1954 so predstavniki Italije, nekdanje Jugoslavije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike podpisali Drugi londonski sporazum.

Z njim sta Italija in Jugoslavija potrdili obstoječo ozemeljsko razdelitev. Italijanska ozemeljska uprava se je razširila na cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, jugoslovanska pa na cono B. Sporazum je vseboval devet členov z dodatki, rešil pa je tri temeljna vprašanja: razdelil je Svobodno tržaško ozemlje, obljubil svobodno pristanišče za zaledje in vseboval zagotovila za zaščito narodnostnih manjšin.

Spominjamo se

VIDEOTEKA

  • Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik) Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik)

    Prva maša za narodne noše v Kamniku

    V okviru 53. dnevov narodnih noš, ki so v Kamniku potekali med 11. in 13. septembrom je bila v soboto, 12. septembra, ob 14. uri v župnijski cerkvi Brezmadežne v Kamniku letos prvič darovana tudi ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica