Papež Frančišek: Gospod prisluhne, zato redno molite

Svet 24. 10. 2021, 14:36 Andrej Šinko s. Brigita Zelič

Na misijonsko nedeljo je papež Frančišek ob opoldanski molitvi angelovega čaščenja s hvaležnostjo pozdravil številne misijonarje - duhovnike, redovnike in redovnice ter verne laike, ki svoje moči razdajajo v služenju Cerkvi, pri tem pa včasih zastavijo tudi visoko ceno lastnega življenja. Sveti oče je pojasnil, da to počnejo zato, da bi pričevali o evangeliju v deželah, kjer Jezusa ne poznajo.

Papež Frančišek je zbrane na trgu sv. Petra seznanil tudi z beatifikacijo redovnice Lucije dell'Immacolate in mlade Sandre Sabattini, študentke medicine, ki je pri 22 letih umrla v prometni nesreči. Dejal je, da se je v veselju in z navdušenjem posvečala služenju najšibkejšim, pri čemer jo je spodbujala zvestoba vsakdanji molitvi.

V opoldanskem nagovoru je papež Frančišek ob evangeljskem odlomku o Jezusovi ozdravitvi slepega Bartimaja spodbujal, naj bo naša molitev podobna njegovi. »Vsak od nas naj se vpraša: Kakšna je moja molitev? Ali je pogumna, polna Bartimajeve vztrajnosti, ali zna ujeti Gospoda, ko gre mimo, ali pa se zadovoljim s tem, da ga tu in tam, ko se spomnim, brezbrižno pozdravim? Te mlačne molitve sploh ne pomagajo. In še: ali je moja molitev jedrnata, ali povsem odkriva moje srce pred Gospodom? Ali mu prinašam zgodbo svojega življenja in njene obraze? Ali pa je slabokrvna, površna, sestavljena iz hladnega obredja brez topline srca? Ko je vera živa, je molitev srčna: ne prosi za drobiž, ne omejuje se na trenutne potrebe. Jezusa, ki zmore vse,  je treba prositi za vse. Ne pozabite tega.«

Papež Frančišek je to spodbudo podkrepil z doživetjem iz Argentine, ko jo videl očeta, ki so mu zdravniki povedali, da njegova devetletna hčerka v bolnišnici ne bo preživela noči. Sedel je na avtobus in se odpravil do sedemdeset kilometrov oddaljenega Marijinega svetišča, ki pa je bilo že zaprto. Vso noč se je oklepal železne ograje vrat in molil: »Gospod, reši jo! Gospod, daj ji življenje!« Vso noč je molil k Mariji, klical k Bogu in iz srca jokal. Ko se je zjutraj vrnil v bolnišnico, je svojo ženo našel v solzah. Vsa ganjena mu je povedala, da zdravniki pravijo, da je deklica čudežno ozdravela. Gospod je slišal klic človeka, ki je prosil za vse in mu je Bog tudi vse dal.

Opoldanski nagovor je sveti oče sklenil s spodbudo, naj Boga, ki nam lahko da vse, prosimo za vse, kot Bartimaj.  Tega, da se z vsem srcem obračamo k Bogu v zaupanju, da On pozorno prisluhne naši molitvi, naj nas uči tudi Božja Mati Marija.