Škof Saje: Prizadeval si bom vernike voditi k zreli veri

Cerkev na Slovenskem | 26.09.2021, 16:56 Marta Jerebič

Novi novomeški škof Andrej Saje se je papežu Frančišku zahvalil za izkazano zaupanje in dejal, da si bo prizadeval vernike voditi k zreli veri in občestvu s Kristusom.

Svojima pokojnima staršema mami Frančiški in očetu Dragu se je zahvalil za posredovanje življenja. Svoje življenje, je dejal, dojema kot poslanstvo za služenje drugim.

»Škofovsko službo sprejemam z zavedanjem velike odgovornosti za oznanjevanje evangelija, za posvečevalno in vodstveno službo, kjer je za  opravljanje  poslanstva  potrebno  medsebojno  sodelovanje  s  škofovskim  zborom, duhovniki ter vernimi laiki,« je dejal škof Saje in dodal: »V  prizadevanju  za  skupno  dobro  si  z  vsemi  želim  tvornega  dialoga,  da  bi  s skupnimi  močmi  ustvarjali  družbo  miru,  pravičnosti  in  spoštovanja  dostojanstva sleherne  človeške  osebe.« 

Celotna zahvala škofa Andreja Sajeta:

Ob  posvetitvi  v  škofa  novomeške  škofije  se  zahvaljujem  papežu  Frančišku  za izkazano zaupanje, da me je imenoval za to službo. V sozvočju z njegovim naročilom v listini o imenovanju za škofa si bom prizadeval vernike voditi k zreli veri in občestvu s Kristusom,  da  bi  tako  preko  razsvetljenja  Svetega Duha  mogli  v  Gospodu  prepoznati svojega ljubljenega. Sveti oče v buli Novo mesto povezuje z novim Jeruzalemom (Raz 21,  2),  ki  prihaja  iz  nebes  od  Boga  (Gal  4,26;  Heb  12,22).  Je  kot  bivališče,  ki  ga  je pripravil za izvoljene, ki ne mine. Je družba odrešenih, ki jih je odrešil Kristus, posvetil pa Sveti Duh in jih naredil vredne popolnega občestva z Bogom. Prosim Svetega Duha, da bi po njem v sedanjih razmerah vedno globlje živeli to novo stvarnost (Rim 8,4). Gospod  naj  nas  napolni  s  svojimi  darovi  in  milostmi, vero,  ljubeznijo,  veseljem  in upanjem.  

Iskreno  se  zahvaljujem  glavnemu  posvečevalcu  upokojenemu  novomeškemu škofu msgr. Andreju Glavanu ter soposvečevalcema apostolskemu nunciju v Republiki Sloveniji  msgr.  dr.  Jeanu-Marieju Spiechu  za  izbrane  besede  in  spodbude  ter  krško-celovškemu škofu msgr. dr. Jožefu Marketzu, s katerim me veže posebna vez, ker sem v  Selah  in  na  Bajdišah  na  Avstrijskem  Koroškem  do  letošnjega  poletja  sedem  let opravljal službo duhovnega pomočnika. Hvala vsem drugim škofom in duhovnikom, še posebej sem vesel vseh vas, ki ste prišli s Hrvaške, iz Srbije, Italije, Avstrije, Nemčije in Poljske. Hvala vsem redovnicam in redovnikom, vernim laikom in še posebej bolnim in preizkušenim za vaše molitve in podporo.  

Zelo sem hvaležen svojim pokojnim staršem mami Frančiški in očetu Dragu za posredovanje življenja. Hvala mojim domačim, sorodnikom, duhovnikom in vzgojiteljem ter prijateljem. Hvala šolam, vzgojnim in znanstvenim ustanovam doma in v tujini, kjer sem se izobraževal in duhovno oblikoval. Prehojeno pot in vas vse, ki ste hodili z menoj, razumem kot blagoslov, milost in dar, svoje življenje pa dojemam kot poslanstvo za služenje drugim. Škofovsko službo sprejemam z zavedanjem velike odgovornosti za oznanjevanje evangelija, za posvečevalno in vodstveno službo, kjer je za  opravljanje  poslanstva  potrebno  medsebojno  sodelovanje  s  škofovskim  zborom, duhovniki ter vernimi laiki.  

Na področju novomeške škofije posebej pozdravljam grkokatoličane, hrvaško katoliško skupnost in sestrske krščanske Cerkve, med njimi pravoslavne, evangelijsko Cerkev Jezusa Kristusa in Evangelijsko krščansko Cerkev ter islamsko skupnost in ostale verske skupnosti.  Pozdravljam tudi Kočevarje in Rome. Vesel sem, da so med nami predstavniki družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja.  
 
V  prizadevanju  za  skupno  dobro  si  z  vsemi  želim  tvornega  dialoga,  da  bi  s skupnimi  močmi  ustvarjali  družbo  miru,  pravičnosti  in  spoštovanja  dostojanstva sleherne  človeške  osebe.  Prosim  Vas  za  pomoč  in  sodelovanje.  Hvala  Televiziji Slovenija,  Radiu  Ognjišče  in  televiziji  Exodus  za  prenos  škofovskega  posvečenja  in vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sooblikovali današnjo slovesnost.  

Trdno  se  zavedam,  da  je  najmočnejša  vez,  ki  osmišlja  naše  življenje  in  nas povezuje med seboj, vera v Jezusa Kristusa, od mrtvih vstalega Gospoda, ki živi med nami. Z besedami iz pisma Hebrejcem vas zato vabim, da »se držimo veroizpovedi, ker imamo  vzvišenega  vélikega  duhovnika  Jezusa,  Božjega  Sina,  ki  je  šel  skozi  nebesa. Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti sočutja z našimi slabostmi, marveč  takega,  ki  je  kakor  mi  preskušan  v  vsem,  razen  v  grehu.  Bližajmo  se  torej  z zaupanjem  prestolu  milosti,  da  bomo  dosegli  usmiljenje  in  našli  milost,  ki  nam  bo  v pravem trenutku pomagala« (Heb 4, 14-16).  
 
Hvala vsem in mir z vami!
 
+ msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof