Sklepna sveta maša evharističnega kongresa | (foto: Vatican News)
Papež obiskal Budimpešto
Svet s. Brigita Zelič
V Budimpešti se je s slovesnimi evharističnim bogoslužjem sklenil 52. mednarodni evharistični kongres. Ob prisotnosti 75 tisoč vernikov, duhovnikov in zastopnikov škofovskih konferenc z vsega sveta ga je vodil papež Frančišek. Na letališče madžarske prestolnice je prispel pred osmo uro. Pred obhajanjem slovesnega bogoslužja sta papeža v zasebno avdienco sprejela madžarski predsednik János Áder in predsednik tamkajšnje vlade Viktor Orbán. V Muzeju likovne umetnosti se je srečal tudi s škofi in nato s predstavniki ekumenskega sveta cerkva ter nekaterih judovskih skupnosti na Madžarskem. To srečanje se je odvijalo v resnično bratskem vzdušju, pripravljenosti za sodelovanje in v iskanju vsega, kar jih povezuje. Sledila je slovesnost s sveto mašo na glavnem trgu v Budimpešti. V uvodnem pozdravu je madžarski primas Péter Erdő govoril o poslanstvu kristjanov biti graditelji mostov med ljudmi.
Papež Frančišek je v homiliji med sveto mašo na Trgu herojev v Budimpešti glavno sporočilo navezal na vsebino evangeljskega odlomka, v katerem Jezus svoje učence sprašuje o njihovem mnenju, kdo da je. Petrov neposreden in pravilen odgovor, da je on Kristus, pa vendarle niti za apostole niti za nas danes, za naše življenje ne prinaša enoznačnega odgovora. Ni namreč dovolj, da vemo, da je Jezus Kristus. Potrebna je naša odločitev za hojo za njim, ki pa nam včasih povzroča zadrego. Gre namreč za pripravljenost sprejeti Jezusov križ in se odločiti za odpoved zagledanosti v nas same in torej za sprejetje Jezusa za središče našega življenja.
Jezus, ki ostaja med nami v podobi preprostega belega kruha, ki ga lomimo in zaužijemo ter tako od njega prejemamo življenje, nas vabi, naj sprejmemo njegovo zadržanje. Gre za Božjo logiko, ki je ponižna ljubezen in je vedno usmerjena v dobro drugega. Vabi nas, naj živimo v zavesti, da nas Jezus spremlja v tem notranjem boju osvobajanju od nas samih in v poglabljanju prijateljstva z njim. Gre za nenehni boj med pravim Bogom in našim jazom.
Ob tem nas papež Frančišek vabi, naj posvečamo čas čaščenja Jezusa v najsvetejšem zakramentu, da bi nas osvobajal in nam pomagal v razsrediščenju in v konkretni hoji za Kristusom, ki služi. Evharistija nas krepi v odpiranju za brate in sestre, o čemer so dokaz številni svetniki.
Ob koncu homilije je povabil, naj se ne zadovoljimo z malo, temveč naj se odpremo novosti križanega in od mrtvih vstalega Gospoda. Tako bomo živeli v veselju in to veselje prinašali tudi drugim.
