Marjan Bunič
Matej Kržišnik
Alen Salihović
Stalin in Ribbentrop v Kremlju  (foto: Bundesarchiv, Bild 183-H27337 / CC-BY-SA 3.0, CC BY-SA 3.0 DE <https://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/de/deed.en>, via Wikimedia Commons)
Stalin in Ribbentrop v Kremlju | (foto: Bundesarchiv, Bild 183-H27337 / CC-BY-SA 3.0, CC BY-SA 3.0 DE , via Wikimedia Commons)

Spominjamo se, 23. avgust

23.08.2021, 12:10 Tone Gorjup

23. avgust je dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Evropski parlament je aprila 2009 ob sprejetju resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je predlagal razglasitev 23. avgusta za dan spomina na žrtve totalitarizmov, poudaril potrebo po ohranjanju spomina na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave.

Poslanci so ob tem ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni režimi. Za dan spomina na te žrtve so izbrali 23. avgust, ker je to obletnica podpisa sporazuma Ribbentrop-Molotov med Nemčijo in Sovjetsko zvezo iz leta 1939. Sporazum je predvidel delitev Poljske med obe državi.

Devet dni zatem se je začela druga svetovna vojna, v kateri je pri okupaciji Poljske sodeloval tudi Stalin s svojo vojsko.

Po sprejetju evropske resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu aprila 2009 so dokument skušali podpreti tudi v državnem zboru, vendar so se z njegovo vsebino le „seznanili“. Sklepi, ki so jih takrat predlagali v SDS, so ostali na papirju.

O njih je France Cukjati takrat dejal: So zelo skromni, so zelo preprosti sklepi; štirje so. Govorijo o tem, da sprejmamo to resolucijo oziroma jo podpiramo in predlagamo vladi, da sledi njenim priporočilom. Predlagamo tudi, da Slovenija z ozirom na to, da je doživela v koncentirani obliki vse tri totalitarne režime, da tudi pri nas vlada razglasi 23. avgust za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, ki so Slovenijo zaznamovali v prejšnjem režimu.“

Na današnji dan leta 1945 je začasna narodna skupščina sprejela zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. S tem je prešlo pod zemljiški sklad več kot 266 tisoč hektarov zemlje. Skoraj polovico te zemlje so zaplenili posameznikom, slabo petino Cerkvi, ostalo pa velikim kmetom, bankam in podjetjem.

23. avgusta 1967 je na Vranskem umrla učiteljica in knjižničarka Vera Levstik. Pod njenim vodstvom je v Celju leta 1927 začela delovati prva javna knjižnica.

Na današnji dan 1981 je bilo na Višárjah prvo srečanje treh narodov oziroma dežel. Maševal je videmski nadškof Battísti ob somaševanju nadškofa Šuštarja.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spominjamo se

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Dr. Jože Možina s knjigo Slovenski razkol (photo: Rok Mihevc) Dr. Jože Možina s knjigo Slovenski razkol (photo: Rok Mihevc)

Novinarji in resnica, izkušnja dr. Jožeta Možine

Na god zavetnika novinarjev, sv. Frančiška Saleškega, se katoliški novinarji še posebej zavemo, kako pomembno je javnosti posredovati resnico. A žal imajo nekateri novinarji s tem težave, saj so ...

Janez Janša (photo: Rok Mihevc) Janez Janša (photo: Rok Mihevc)

Znano je ime novega mandatarja: Samo DaniJanša

Volitve so pred vrati in o tej temi bomo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, gotovo do njih še velikokrat spregovorili. Tokrat smo trenutno aktualno politično stanje pokomentirali s p. ...