Beseda

Komentar tedna | 13.08.2021, 14:28 Lojze Kozar

S praznikom Marijinega vnebovzetja začenjamo v Škofiji Murska Sobota petletno obdobje, posvečeno besedi. Pet let smo se posvečali svetosti, odkrivali svetle in svete like iz našega okolja, spoznavali svojo pot in cilj, ki je v prizadevanju za svetost. To obdobje je sicer končano, prizadevanje pa se nadaljuje. V naslednjih petih letih bo v ospredju beseda. Najprej tista beseda, ki jo pišemo z veliko začetnico, torej učlovečena Beseda, Jezus Kristus. O tej Besedi govori apostol Janez: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.«

Razmišljali in govorili bomo tudi o besedi, ki jo mi danes govorimo, poslušamo, beremo, pišemo, torej o besedi, ki nas oblikuje. In beseda nas resnično oblikuje. Sicer bi vsi mediji takoj utihnili, ugasnili. Vse knjižnice bi se zaprle, tudi šole več ne bi delovale in vse javno življenje bi zastalo. Vsi bi prenehali razdajati besede.

Beseda deluje. Beseda daje življenje, gradi, dviga, zdravi, rešuje. Beseda pa tudi ruši, uničuje, zavaja. Danes pogosto slišimo in beremo besede, ki so lažnive, ki rušijo, ki razdvajajo, ki uničujejo, ki zavajajo. In v takem okolju se človek nehote hitro navzame izkrivljanja, razvrednotenja, laži. Zato je potrebno besedo varovati, negovati, ohranjati, podarjati.

V začetku je bila Beseda. V začetku naše državnosti, v začetku našega naroda je bila beseda. Ne mislim na ustavo ali druge pravne akte, ne mislim samo na Trubarjevo besedo, torej na prvo tiskano besedo, saj je že davno prej živela slovenska beseda, zapisana v brižinskih in drugih rokopisih. Že prej je bila beseda, ki so jo ljudje govorili, jo pripovedovali, jo peli, o čemer pričajo stare pripovedke in ljudske pesmi. V začetku moderne zgodovine je bila beseda, ki jo je škof Slomšek s sodelavci pred stosedemdesetimi leti začel podarjati Slovencem po vsem slovenskem etničnem ozemlju v knjigah Mohorjeve družbe. Kasneje so mu sledili še drugi, pisali knjige in ustanavljali založbe. Tako imamo danes pestro ponudbo knjig, v katerih so zapisane raznovrstne besede. Potem je beseda našla pot do ljudi tudi s pomočjo radia, nato televizije, čeprav je tam beseda že postavljena v ozadje. In danes nas beseda doseže tudi preko interneta, na voljo je povsod, v vsakem trenutku.

Zaradi obilice besed nismo nič pametnejši, nič boljši. Besede je potrebno dati na rešeto. Iz množice besed je potrebno izbrati tisto, kar je vredno, kar daje in krepi življenje, kar dviga in bogati. Mreža na tem rešetu so besede apostola Janeza: »Beseda je bila pri Bogu.« Če je moja beseda, izgovorjena ali zapisana, bila najprej pri Bogu, če torej izhaja od njega, ki je Resnica, ki je Dobrota, potem so moje besede nekaj vredne, potem bogatijo, potem dajejo in ohranjajo življenje. Če pa moja beseda prihaja samo iz mojega srca ali iz moje pameti, ne da bi se dotaknila večne Resnice in Dobrote, ne bo nikogar obogatila, nikomur pomagala.

Če spoznam, da kakšna beseda ni bila pri Bogu, otresem besedo iz svojih ušes in iz svojega srca in iščem drugo, ki prihaja iz dobrega vira, z dobrim namenom.

Blaženi škof Slomšek nam je po knjigah Mohorjeve družbe podaril dragocene besede, ker je bil in je pri Bogu. Božji služabnik Alojzij Kozar nam je v svojih knjigah podaril dragocene besede, ker je bil in je pri Bogu. Škof Jožef Smej nam je podaril dragocene govorjene in pisane besede, ker je bil in je pri Bogu. To je smer in pot za vsakega. Biti pri Bogu. Pri njem prejemati besede. Deliti jih ljudem, v tem našem zmedenem času, ko marsikdo besedo zlorablja, ko načrtno širi laži, ko načrtno ruši vse, kar je lepo, dobro in vredno.

Besede, ki jih berem ali poslušam, spuščam skozi Janezovo rešeto. Vprašam se: Je bila ta beseda, ki sem jo prebral, ki sem jo slišal, pri Bogu? Je bil ta človek, ki jo je izgovoril ali zapisal, pri Bogu? Biti pri Bogu ne pomeni biti v cerkvi, se udeležiti bogoslužja. Seveda tudi to pomaga, da smo lahko pri Bogu. Biti pri Bogu pomeni, prizadevati si za vse, kar je lepo, dobro, pošteno, pravično.

Če spoznam, da kakšna beseda ni bila pri Bogu, otresem besedo iz svojih ušes in iz svojega srca in iščem drugo, ki prihaja iz dobrega vira, z dobrim namenom. Potrebno je torej aktivno sprejemanje besed. Potrebno je razmišljanje. Potreben je pogost počitek pri Besedi, ki je bila v začetku. Kajti v njej je življenje in življenje je luč ljudi. In luč Besede sveti tudi v najtrši temi.