Zbrani pri sveti maši | (foto: Kabinet PV)
Dan vojne stane več kot leto miru
Slovenija s. Meta Potočnik
7. julija pred tridesetimi leti je bil sklenjen tako imenovani Brionski dogovor, ki je prekinil spopade, čeprav vojne še ni bilo konec, saj se je dejansko končala 25. oktobra 1991, ko je zadnji vojak jugoslovanske vojske zapustil slovensko ozemlje.
Ob tej priložnosti je bila včeraj v ljubljanski stolnici maša in slovesnost ob spominski plošči ob 30. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo. Pripravila sta jo Vojaški vikariat Slovenske vojske in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, daroval jo je apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich. Spominske maše se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša.
Nadškof Stanislav Zore je v svojem nagovoru izpostavil bolečino tistih družin, ki so izgubile može in očete. »Ko generali načrtujejo svoje bitke, se ne ozirajo na posameznika – pred seboj imajo samo bitko in zmago, ne da bi se menili za njeno ceno.« Pri tem je podal misel pokojnega Otta von Habsburga, ki je dejal, da en dan vojne stane več kot celo leto miru. Povsem drugače pa razmišljajo žene in mame, ki imajo pred očmi ognjišče, družino in dom. Če družina izgubi očeta, če starši izgubijo sina, so oropani vsega, ker je njihov dom izpraznjen. Prepričan je, da so za našo samostojnost največ žrtvovali tisti, ki so v vojni za samostojnost izgubili svoje najbližje, zato mora biti naš odnos do te bolečine globoko spoštljiv, in prav je, da se tega spominjamo.
Opozoril je, da misel na samostojno Slovenijo ni navduševala vseh. »Verjetno zaradi tega ne, ker je bilo popolnoma jasno, da samostojnost pomeni tudi demokratičnost; da se bomo s tem, da se bomo v duhu pravice narodov do samoodločbe poslovili od nekdanje države, s tem pa tudi od njenega sistema, ki nikakor ni bil demokratičen, pa čeprav so nam ga prikazovali kot socializem s človeškim obrazom.«
Navzoče je nagovoril predsednik vlade Janez Janša, ki je spomnil na težavnost položaja Slovenije ter njenih takratnih voditeljev ob poskusih iz Beograda, da pokori Slovence in ob agresiji JLA proti Slovencem: »V tistih dneh smo se zavedali, da smo svobodo plačali tudi z življenji. V Sloveniji je bilo relativno malo žrtev, zato moramo biti toliko bolj hvaležni tistim, ki so darovali življenja za domovino.«
