Škof Jurij Bizjak | (foto: Izidor Šček)
Škof Jurij delavec v Gospodovem vinogradu že 50 let
Slovenija | 03.07.2021, 12:29 Alen Salihović
Koprski škof Jurij Bizjak je danes dopoldne v stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru obhajal 50-letnico mašniškega posvečenja. Popoldne pa bo zlato mašo obhajal še v svoji rojstni župniji Col. V pridigi se je zahvalil za dar duhovništva, pa tudi vsem, ki so ga na tej poti spremljali.
Škof Bizjak se je zahvalil tudi svojemu predhodniku, ordinariju Metodu Pirihu, ki je umrl marca. V ponedeljek bo škof vodil somaševanje za pokojnega škofa Piriha. Pogreb škofa Priha je bil v času epidemije in v času poostrenih ukrepov, zato se bodo lahko verniki in duhovniki sedaj udeležili maše na Sveti Gori, kjer je škof Pirih pokopan. Maša bo na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ko bi škof Pirih godoval.
Življenjepis škofa Jurija Bizjaka
Msgr. dr. Jurij Bizjak je bil rojen 22. februarja 1947. Diplimiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani leta 1972, v duhovnika pa je bil posvečen 29. junija 1971 v Logu pri Vipavi.
Po duhovniškem posvečenju je bil sprva nekaj mesecev kaplan v Sežani, od leta 1972 do 1975 v Ilirski Bistrici, nato pa leto dni župnijski upravitelj na Planini in na Ustjah. Med letom 1976 in 1983 je študiral Sveto pismo na Papeškem bibličnem inštitutu in na Papeški univerzi Urbaniana. Študij je zaključil z doktorsko disertacijo o svetopisemski Knjigi pregovorov z naslovom: »Sporni pregovori«. Papež Janez Pavel II. ga je 13. maja 2000 imenoval za koprskega pomožnega škofa, naslovnega škofa v Gergiju. Jurij Bizjak je prvi pomožni škof v zgodovini obnovljene koprske škofije. V škofa je bil 5. julija 2000 posvečen v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja. Za škofovsko geslo si je izbral besede iz svetopisemske knjige preroka Ageja: »Pogum, vse ljudstvo v deželi« (Ag 2,4). Papež Benedikt XVI. je 26. maja 2012 škofa Bizjaka imenoval za 58. rezidencialnega koprskega škofa ordinarija.
Pridiga škofa Juija Bizjaka - POSTARAJ SE PRI SVOJEM DELU
Dragi bratje in sestre, vsem prav lep pozdrav! Pozdravljam najprej dragega brata Andreja, škofa novomeškega, ki je prav te dni dobil tudi svojega naslednika. Iskreno mu čestitamo za predano in zvesto službo, ki jo zdaj končuje, in se skupaj z njim veselimo bogatih sadov njegovih molitev in njegovega dela. Pozdravljam brata Maksimilijana, škofa celjskega, ki je pred kratkim prevzel obnovljeno celjsko škofijo in skupaj z njim prosimo za uspešno vodenje zaupane mu Gospodove črede. Pozdravljam vse brate zlatomašnike in vse duhovnike in diakone, bogoslovce in mašne pomočnike, redovnike in redovnice in vse zbrano Božje ljudstvo, milost vam in mir!
Piše prerok Mojzes v svojem psalmu: 'Sedemdeset let je dni našega življenja, osemdeset let, če smo krepki' (Ps 90,10). In zlatomašniško leto običajno pade ravno v to obdobje: petdeset let službe na približno petindvajset let podlage in smo pri petinsedemdesetih, ravno na sredini med sedemdeset in osemdeset. Tako vsak zlatomašnik izpolnjuje naročilo modrega Siraha, ki pravi: 'Moj sin, ostani zvest svojemu poklicu in ukvarjaj se z njim ter se postaraj pri svojem delu!' (Sir 11,20).
Hkrati pa je zlatomašniško leto zelo podobno tudi svetemu letu, o katerem piše Mojzes: 'Štej si sedem sobotnih let, sedemkrat sedem let, tako da ti bo čas sedmih sobotnih let devetinštirideset let!' (3 Mz 25,8). Potem daj bučno zatrobiti na rog in naj se začne sveto leto: Zemlja naj počiva in vsak naj se vrne k svoji lastnini in k svoji rodovini! In torej tudi k svoji začetni gorečnosti kakor piše apostol Pavel svojemu učencu Timoteju: 'Zaradi tega te opominjam, da poživiš Božjo milost, ki je v tebi po polaganju mojih rok!' (2 Tim 1,6). Tudi po škofovem polaganju rok na novomašnike!
Zahvala za petdeset let potovanja, kakor pravi kralj David: 'Zakaj le gost sem pri tebi, popotnik kot vsi moji očetje!' (Ps 39,13). Petdeset let potovanja proti obljubljeni deželi, kakor piše Mojzes o izvoljenem ljudstvu: 'Našel je (ljudstvo) v deželi puščave, v pustinji, kjer tuli samota. Obdal ga je in nanj pazil, ga varoval kot punčico svojega očesa. Kakor orel čuva nad svojim gnezdom, kroži nad svojimi mladiči, je razprostiral svoje peruti, ga sprejemal, ga nosil na svojih krilih' (5 Mz 32,10-11).
Zahvala Božjemu ljudstvu, kakor pravi kralj David: 'Vem, Gospod, da preizkušaš srce in ljubiš odkritosrčnost. Z iskrenim srcem sem rade volje daroval vse to in zdaj z veseljem gledam, kako ti tvoje tu pričujoče ljudstvo rade volje daruje' (1 Krn 29,17). In kakor pričuje apostol Pavel: 'Kajti po svojih močeh, pričam, da, preko svojih moči so dajali iz lastnega nagiba in so z mnogimi prošnjami nas prosili milosti, da bi se smeli udeležiti podpiranja svetih' (2 Kor 8,3-4).
Zahvala duhovnikom, o katerih piše odlok o pastirski službi škofov: 'Na prav poseben način pa so škofovi sodelavci župniki, katerim je kot pravim pastirjem izročena skrb za duše na določenem delu škofije pod škofovo oblastjo. Pri opravljanju tega dušnopastirskega dela naj župniki s svojimi pomočniki tako opravljajo svojo učiteljsko in posvečevalno in vodstveno službo, da se bodo tako verniki kakor župnijske skupnosti zares čutile člane škofije in vesoljne Cerkve!' (Š, 30).
Tudi vam, dragi duhovniki, veljajo Gospodove besede: 'Postavil jih je dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostoli, da bi bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat, ter bi imeli oblast izganjati demone!' (Mr 3,14-15). 'Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah, in jaz vam prepuščam kraljestvo, kakor ga je moj Oče prepustil meni, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu, sedeli na prestolih in sodili dvanajstere rodove Izraelove' (Lk 22,28-30).
Zahvala sošolcem:
Msgr. Jurij Bizjak, koprski škof
Ciril Bajt, dhp v župniji Koper-Sveti Marko
Alojz Kobal, župnik v Levpi
Jožef Mikuš, dhp v Ročinju, župnija Kanal
Peter Pipan, vik v Podgrajah
Bogdan Špacapan, vik v Cerknem
Srečko Vončina, vik v Kobaridu
Lojze Bratina SJ, v Dravljah
+Ivan Likar, rojen na Otlici, župnik in predavatelj
Zahvala sodelavcem na škofiji, ki so kakor izbrani trije apostoli Gospodovi: Na Taboru: 'S seboj je vzel Petra in Jakoba in Janeza in jih peljal na visoko goro' (Mt 17,1). Pri predstojniku shodnice Jairu: 'Nikomur ni pustil, da bi šel z njim, razen Petru in Jakobu in Janezu (Mr 5,37). V vrtu Getsemani: 'In vzel je s seboj Petra in Jakoba in Janeza in se je začel žalostiti' (Mt 26,37). In isti trije so dali tudi desnico vzajemnosti apostolu Pavlu: Jakob in Kefa in Janez, ki veljajo za stebre (Gal 2,9).
Zahvala dvema škofoma in trem papežem: Škofu Janezu za duhovniško službo (1971) in škofu Metodu za škofovsko službo (2000). Papežu Janezu Pavlu za imenovanje za pomožnega škofa (2000) in papežu Benediktu za imenovanje za ordinarija (2012) ter papežu Frančišku za današnjo čestitko in blagoslov.
Zahvala Gospodu za poslanstvo: 'Gospod me je poklical ob rojstvu, mi dal ime že v materinem naročju' (Iz 49,1). 'Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal, preden si prišel iz materinega krila, sem te posvetil, te postavil za preroka narodom!' (Jer 1,5). 'Bog me je odločil že od rojstva in me poklical po svoji milosti' (Gal 1,15). 'Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da pojdete in obrodite sad in vaš sad ostane' (Jn 15,16).
Zlata maša pa nam kliče v spomin tudi Zlato ptičko Otona Župančiča: 'Zlato ptičko so ujeli trije fantje mladi. Kdo imel bo zlato ptičko? Vsi bi ptičko radi!' 'Tretji fantič je govoril: Daj mi srce tako: hudi časi, vedro čelo, jasno uro vsako!' – Gospod naj dobrohotno sprejme naše današnje zahvale in milostno usliši naše prošnje. Amen.
