Blaž Lesnik
Miha Močnik
Tanja Dominko
Paradižnik je požeruh, vse bi pojedel naenkrat, zato mu tudi v času rasti dodajajmo hranila (foto: Francesco Gallarotti / Unsplash)
Paradižnik je požeruh, vse bi pojedel naenkrat, zato mu tudi v času rasti dodajajmo hranila | (foto: Francesco Gallarotti / Unsplash)

Vrtovi so žejni

23.06.2021, 15:24 Mirjam Judež

Zazrli smo se v zelenjavne vrtove, kjer se veliko dogaja. Kako z rastlinami pri takih temperaturah, kako zalivati, kaj še lahko posejemo, posadimo? Z nami je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše Amarant v Sloveniji.

Solate, odporne na vročino

»V tej vročini bodo šle vse pomladanske rastline v cvet, pobrali bomo prvi grah, določene gredice se bodo sprostile. Imamo sorte solat, ki so odporne na vročino, sušo, to so sorte, ki jih sejemo sedaj ali sadimo sadike in jih bomo pobirali konec julija, avgusta, septembra.«

Setev ali sadike?

»Če kupimo sadike, prihranimo 3 do 4 tedne, kolikor rabijo rastline od setve do močne sadike. Lahko si pa tudi sami pripravimo sadike nekje v senci, da rastline ne trpijo preveč. Lahko sejemo počez in potem spikiramo, lahko sejemo v platojčke seme po seme. Če sejemo v vrt, priporočam, da v tem času izberemo lokacijo, kjer večje rastline že senčijo, npr. ob robu graha, ki je že precej visok, naredimo eno vrstico, kjer posejemo seme solate. Ko rastlinice zrastejo, večje rozete poberemo ven, presadimo, naslednji teden spet in tako dosajamo naš vrt, kjerkoli je prostor.

Kaj lahko še dosejemo, dosadimo? Fanči Perdih: »Praktično čisto vse, tudi za plodovke (paradižniki, paprika, jajčevci) ni še prepozno.
Kaj lahko še dosejemo, dosadimo? Fanči Perdih: »Praktično čisto vse, tudi za plodovke (paradižniki, paprika, jajčevci) ni še prepozno. © Akil Mazumder / Pexels

Solatka za majhen vrtiček

»Če imamo manjši vrtiček oz. imamo precej gosto sajenje in nimamo prostora za solato, priporočam kakšno štrucarico za poletni čas; sorta little gem je krhkolistna, zelo sladka solata, ki naredi prikupne ozke štručke in jo lahko vtaknemo v vsako luknjico. To solato poleti moramo zalivati.«

Sorti solate, ki ne potrebujeta zalivanja

»Dve sorti, ki ne potrebujeta zalivanja, razen ko jo presajamo, saj rabi vodo, da se vkorenini, sta: hrastovolistna poletna solata till ali krhkolistna glavnata solata poletni čudež. Zakaj poletni čudež? Ko gremo na morje, bodo šle vse ostale solate v cvet, ta nas bo počakala v glavicah.«

Kako vzgajamo solato?

»Vse solate lahko vzgojimo do sadike enako. Ali direktna setev na vrt in presajanje (vedno presajamo, nikdar ne sejemo semenčka na stalno mesto, ker ne bi pričakalo tiste solate, ki si jo želimo, saj bi bila preveč na udaru polžev, ki jih je letos grozljivo veliko). Zaradi tega gremo vedno preko sadike: ali jo vzgojimo sami na vrtu, v lončkih ali pa jo kupimo.«

Radiče že lahko sejemo ali sadimo

»Za zgodnjo jesensko pridelavo, ko želimo imeti septembra, začetek oktobra glavice, bi morali imeti že sadike in jih posaditi na stalno mesto. Če želimo glave konec oktobra, novembra, je ta čas primeren za setev, konec julija jih posadimo na stalno mesto. Če sadike sadimo v avgustu, bomo imeli glavice samo v primeru, da se bo jesen potegnila do srede decembra. Sicer pa v juliju sejemo tiste radiče, ki jih bomo rezali. V poletnem času jih režemo, da se krepijo korenine, a tega listja ne jemo, razen tržaški solatnik. V jesenskem času, ko se ohladi, radiči poženejo tipične liste (rdeče, zelene, mesnate), ki so že primerni za uporabo, predvsem pa jih gojimo za to, da bomo imeli v zimsko-pomladanskem času tiste čudovite rozete, ki jih bomo nabirali, ko ničesar drugega ne bo na vrtu. Zdaj režemo, potem pa pustimo, da naredi glavice. V poletnem času radič žene velike suličaste liste zelene barve, ko temperature padejo pod 25 stopinj čez dan, začnejo rasti tisti tipični listi za posamezno sorto in takrat so tudi primerni za uživanje. Čez poletje imajo radiči, ki jih režemo, zaradi suše in visokih temperatur preveč grenčin in niso okusni.«

Fižol
Fižol © Robert Božič

Kaj še sadimo, sejemo v juliju?

»Do sredine julija lahko posadimo še visok fižol (za stročje, za zrnje je prepozno), nizek fižol pa do konca julija. Te setve bodo dale sicer pridelek malo kasneje. Če se sproščajo kakšne gredice, če npr. maja fižol ni kalil ali če so nam naredili škodljivci totalko, lahko še vedno naredimo naknadno setev. Bučke lahko še posadimo, za hokaido, muškatne buče rabimo sadiko. Za samo setev je že prepozno, ker te buče rabijo dlje časa, da oblikujejo plodove in dozorijo toliko, da čakajo čez zimo.«

Dosajamo, kjer je prostor. Tudi fižol?

»Ko dosajamo oz. polnimo gredice, ne gledamo več na kolobar, sicer se nam vsa matematika podre. Dosajamo, kjer je prostor, moramo pa predvideti, koliko prostora bo potrebovala rastlina. Med bujne, visoke rastline ne bomo šli saditi visokega fižola, ampak nizek fižol, ki ne bo delal take konkurence. Kjer bomo imeli solato in prostor za kapusnice v drugi polovici leta, pa priporočam visok fižol, ker bo fižol senčil in delal bolj ugodno klimo rastlinam, ki trenutno rastejo.«

korenje

»To je rastlina, ki jo zdaj do konca junija še lahko sejemo predvsem za jesensko-zimsko pridelavo, za skladiščenje. Poskrbeti moramo, da bo dobro kalil, da bo imel pogoje: rabi senco in dosti vlage.«

plodovke

»Vroče poletje je pred vrati. Če dobimo dovolj velike sadike, tik pred cvetenjem, jih lahko še vedno posadimo. Če bi pa hoteli sejati ali saditi sejančke, jih lahko sadimo le v rastlinjak, v katerem bodo lahko plodovke v jesenskem času vseeno naredile pridelek.«

Zakaj papriki odpadajo cvetovi?

»Paprika ljubi toplo, ne vroče, kar pomeni, da je najbolje, če se temperature konstantno gibljejo med 20. in 29 stopinj. Tudi ponoči. Paprika rabi zelo veliko vode. Predvsem ko cveti, jo je treba obilno zalivati. Sadimo jo v dve vrsti, jo osujemo, med 4 rastlinami nastane nek lijak in ko je tako vroče kot zdaj, zalijemo enkrat redensko 10 litrov med 4 paprike, kot bi jih želeli utopiti. Tako bodo tudi v globini korenine dobile dovolj vlage in cvetovi ne bodo odpadali.«

Kdaj zalivati?

»Zjutraj so rastline bolj ohlajene, a vlaga, ki jo dodajamo zjutraj, hitreje izhlapi. Najbolj primerno je zalivanje v večernem času s postano, temperirano vodo z vsaj 25 stopinjami. Če se le da, ne zalivamo s cevjo, ker so ti šoki kar veliki. Papriko lahko zalivamo, tudi ko se dela mrak, nek paradižnik, ki je bistveno manj zahteven za vlago, ne gremo zalivati v večernih urah, ko bi rosa lahko ostala na rastlinah in bi se lahko pojavila bolezen.«

Koliko vrhov puščati papriki?

»Če gledamo sadike paprike na vrhu, najprej naredijo en cvet. Če ga pustimo, imamo zelo hitro prvo papriko in čez čas iz zalistnikov še 3 do 4 vrhove, iz katerih dobimo še en pridelek paprike. Če ta cvet odstranimo, se nam rastline hitro razvejijo. Ko se razvejijo, pustimo 3 do 4 vrhove, potem bodo tudi ti bogato obrodili. Če jih pustimo preveč, bodo listi porabljali hrano kot pri paradižniku in plodovi ne bodo naredili tisto, kar bi radi.«

Fanči Perdih
Fanči Perdih © Mirjam Judež

Vrhovi pri paradižniku

»Ponavadi paradižnik pustimo, da raste v višino. Če je nadkrit s strehico, priporočam, da se odlomi vrh nad 5. etažo, da ni stlačena rastlina tik pod vrhom. Priporočam, da pustimo s strani prve zalistnike in jih vzgajamo vzporedno z glavno rastlino. S tem bomo dobili novo generacijo rastlin, ki bodo začele cveteti v septembru in bomo imeli oktobra še en pridelek.«

Ali lahko iz odščipljenih vrhov vzgojimo nove sadike?

»Eno je, da damo vrh stran, pustimo, da etaže odcvetijo in dozorijo, vzporedno pa spodaj pri paradižniku pustimo prve 3 zalistnike, ki začnejo odganjati in jih vzgajamo z glavnim steblom. Naš paradižnik ima tako 2 ali 3 stebla. Na prvem steblu bo rodil čez poletje, septembra nastavi nove cvetove na zalistnikih, oktobra pa imamo še ene plodove. Priporočam, ko je paradižnik nasajen v eno vrsto, če ne pride prevelika gošča in rastline zaradi preveč listne mase na kupu, ker se ne more dovolj hitro osušiti, zbolijo. Lahko pa tudi zalistnike, ki se ukoreninijo, posadimo na novo mesto in tam vzgajamo paradižnik, ki bo rodil jeseni.«

Zalivanje paradižnika; enkrat na teden in takrat obilno

»Paradižnik je še bolj bohoten kot paprika in temu primerno požene globlje korenine. Načeloma na prostem paradižnika ne zalivam, razen ko sadike še niso dobro ukoreninjene (teden, dva po sajenju), potem ga neham zalivati. V rastlinjaku je potrebno zalivanje. Naredimo lahko tako, da posadimo zraven manjše rastline in bo paradižnik dobil od njih vso rezervo, ki bo šla v globino ali pa zalivamo enkrat na teden in takrat res obilno. Če ga zalijemo samo 5 cm, nismo naredili ničesar.«

Fanči Perdih: Če želite spodbuditi cirkulacijo po sadiki paradižnika, si lahko pomagate s čajem iz koprive: 20 cm koprive zavrete v enem litru vode, nato pa to razredčite z 10 l vode.
Fanči Perdih: Če želite spodbuditi cirkulacijo po sadiki paradižnika, si lahko pomagate s čajem iz koprive: 20 cm koprive zavrete v enem litru vode, nato pa to razredčite z 10 l vode. © Dan Gold / StockSnap

Jajčevci samo iz večjih sadik

»Če dobimo malo večje rastline, jih lahko še posadimo. Jajčevci so kot paprike bolj pozni, rabijo kar precej toplote, da nastavijo cvetove in plodove, zato je pri jajčevcu pomembno, da odstranjujemo zalistnike, da se rastlina čim bolj osredotoči na plodove, sploh, če smo kasneje sadili.«

Kapusnice

»Čez poletje ponavadi ne sadimo kapusnic, razen tistih, ki imajo dolgo vegetacijo. Če želimo pridelati brstični ohrovt, pozno zelje, pozne, prezimne, glavnate ohrovte, je treba sadike posaditi zdaj, da se bodo do jeseni, ko bo dovolj vlage, dovolj vkoreninile in začele normalno razvijati vehe, sicer bo prekratka jesen in ne bomo dobili glav, ki jih želimo. Brstični ohrovt mora najprej zrasti v višino, do konca septembra mora nastaviti popke, iz katerih bodo nastali brsti, sicer ne bomo imeli pridelka.«

Kapusnice potrebujejo veliko vlage

»Priporočam, ko sadimo, sadike najprej dobro namočimo: platoje potopimo v vodo, da se dobro napojijo, naredimo luknjice v tleh, jih zalijemo, damo to mokro kapusnico noter, zasujemo in ne zalijemo. Zalijemo naslednji dan. S tem dosežemo, da te korenine gredo v globino. V tem poletnem času za radiče in kapusnice priporočam senčenje. Senčimo lahko, da posadimo na nek senčen prostor ali pa kupimo 30 % mrežo za senčenje in jo enostavno razprostremo nad našim posevkom, jo položimo na te naše rastline. Ta mreža ne bo delala upora vetru, ne bo se napihnila kot npr. vrtex, ampak bo lebdela nad našimi rastlinami in jim delala senco.«

Strune

»Na naraven način jih lahko polovite tako, da vzamete krompir, ga prerežete na pol, nataknete na palčko, ga plitvo zakopljete okrog rastlin in vsako jutro pogledate, če se je kaj ujelo. Strune bodo vohale sveži krompir, se zarile vanj, take krompirje odstranimo, damo novega. S tem strune preusmerimo iz rastlin v našo vabo. Če se želimo izogniti strunam, po vrtu ne potresamo nepredelanih kompostov in briketiranih gnojil.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com) Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com)

V 48. letu umrl duhovnik Boštjan Čeh

Škofija Murska Sobota je sporočila, da je v soboto, 24. julija v slovenjgraški bolnišnici umrl Boštjan Čeh, župnijski upravitelj na Tišini. Pokopali so ga včeraj, v nedeljo, 25. julija v Nedelici.

Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc) Evharistija, sveta maša (photo: Rok Mihevc)

Ali Bog bolje razume latinsko?

Papež je nedavno izdal apostolsko pismo Varuhi tradicije - Traditionis Custodes. Gre za motuproprij o rabi rimskega bogoslužja, veljavnega do prenove leta 1970. Že takrat del občestva sprememb, ...

O avtorju