Matjaž Merljak
Jakob Čuk
Andrej Šinko
Papež Janez XXIII. (foto: ARO)
Papež Janez XXIII. | (foto: ARO)

Spominjamo se, 3. junij

03.06.2021, 16:40 Tone Gorjup

3. junija leta 1272 je češki kralj Ótokar II. prisilil ogrskega kralja Štefana, da mu je prepustil Štajersko, Kranjsko in Koroško.

Na današnji dan 1899 se je v Ljubljani rodila gledališka igralka in pedagoginja Mira Danílova Néffat. Najbolje se je počutila kot interpretinja tragičnih likov.

Na današnji dan 1963 je umrl papež Janez XXIII,, ki so ga imenovali tudi papež Janez Dobri. Kot patriarha v Benetkah so ga 28. oktobra 1958 izvolili za papeža. Privzel si je ime Janez XXIII. Najbolj je presenetil svet z napovedjo II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora.Ob 500-letnici ljubljanske škofije jo je povzdignilv nadškofijo. Papež Janez XXIII. je umrl med koncilom. Za blaženega ga je 2000 razglasil papež Janez Pavel II., med svetnike pa je bil uvrščen 27. aprila 2014; njegov god obhajamo 11. oktobra, na dan začetka koncil. Med njegovimi prijatelji je bil tudi jezut p. Anton Prešeren.

O tem, kako sta se spoznala, je Marko Benedik povedal: „P. Prešeren se je trudil tudi po navodilih svojih predstojnikov iz Rima, da je v Plovdivu ustanovil jezuitsko rezidenco. Imel je pa tam tudi večkrat duhovne vaje za redovnice, za usmiljenke in tam se je srečal s poznejšim papežem Janezom XXIII; nadškof Roncalli je bil takrat apostolski delegat v Boglariji. Velikokrat sta se srečala in tudi pozneje, se je Roncalli na poti iz Bolgarije pogosto ustavljal pri jezuitih v Zagrebu in ga obiskoval. Tako sta postala dobra znanca, lahko rečemo, še več kot to.“

3. junija 2001 je v Gorici umrl šolnik, publicist in duhovnik Kazimir Humar, doma iz Vrtojbe. Teologijo je študiral na Gregoriani v Rimu in tam doktoriral. Po posvečenju je bil najprej dušni pastir v Komnu in v Opatjem selu. Leta 1943 je postal stolni vikar v Gorici. Po vojni je poučeval v slovenskih srednjih šolah, bil pobudnik slovenske skavtske organizacije, vodil je Marijino družbo in pisal šolske knjige. Bil je soustanovitelj revij Patriček in Mlada setev, kot publicist je sodeloval z Goriško Mohorjevo družbo, Slovenskim Primorcem in Katoliškim glasom. Kazimir Humar je bil tajnik odbora za Katoliški dom in predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Med drugim je izdal Slovensko mladinsko slovstvo v dveh delih.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Člani laiških gibanj (photo: focolare.org) Člani laiških gibanj (photo: focolare.org)

Vatikan omejil mandat voditeljem gibanj in združenj

Papež je podpisal dekret, po katerem mandat voditeljev mednarodnih laiških gibanj in združenj ne sme trajati več kot pet let, ista oseba pa je lahko na tem položaju največ dva mandata. Izjema so ...

O avtorju