Slovenski škofje in predsednik države Borut Pahor | (foto: Tamino Petelinšek/STA)
Predsednik Pahor gostil slovenske škofe na svečanem kosilu
Cerkev na Slovenskem Andrej Šinko
Predsednik Borut Pahor je ob 30-letnici samostojnosti Slovenije priredil svečano kosilo za slovenske škofe. V skupni izjavi z ljubljanskim nadškofom metropolitom Stanislavom Zoretom sta poudarila pomen temeljnih vrednot »človečnosti, solidarnosti in sožitja« v času aktualnih kriz.
Prav tako sta spomnila na vlogo Katoliške cerkve v Sloveniji in Svetega sedeža pri osamosvojitvi. Pahor je poudaril podporo svetega Janeza Pavla II, in spomnil, da je Sveti sedež med prvimi priznal Slovenijo. Zato sta skupaj s nadškofom Zoretom menila, da bi bilo imenitno, če bi Slovenijo v kratkem obiskal papež Frančišek, ena od takšnih priložnosti bi lahko bila 40. obletnica Stične, je pojasnil Pahor.
Koraki naprej na poti k spravi
Sogovornika sta ocenila, da je država zlasti v zadnjem desetletju veliko storila za spravo in preseganje narodnega razkola. Predsednik Pahor se je nadškofu Zoretu in Katoliški cerkvi posebej zahvalil za sodelovanje in podporo pri izvedbi pietetnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev iz Hude jame in njihovega pokopa v Spominskem parku Dobrava ter nato pri otvoritvi Spomenika žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani, ki je zdaj osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vojn in povojnih dogodkov, ki so prizadeli slovenski narod.
Nadškof Zore je dodal, da se mu zdi prav, da bi začeli prav na spomenik žrtvam vseh vojn gledati kot na spomenik spravi. Pojasnil je, da je slovenska družba še vedno zelo razdeljena, vendar je treba verjeti, da bosta »dva stebra« postala »slavolok« zgrajen na skupni preteklosti. »Na nas je, da združujemo vse različnosti, ki so med nami, ki bogatijo, ki v naš prostor in narod prinašajo dodano vrednost, in da vse to združujemo v skupnem prizadevanju za dobro ljudi, ki jim služimo vsak na svojem področju,« je dejal nadškof.
Nadškof Zore je dejal še, da lahko Cerkev prispeva k povezovanju in večjemu poenotenju na način, kot je delovala pred tridesetimi leti, in sicer, da zagovarja »vrednote demokracije, vrednoto narodne in državne samostojnosti in poudarja vse druge vrednote, ki gradijo demokratično družbo«. Mislim, da Cerkev ostaja zvesta tem vrednotam, ki jih sporoča v naš prostor, »seveda pa je včasih in od nekaterih bolj slišana od drugih manj,« je zaključil nadškof Zore.
SKUPNA IZJAVA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE BORUTA PAHORJA IN PREDSEDNIKA SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA
Sogovornika sta ocenila, da je po tridesetih letih prav in mogoče oceniti pot, ki jo je prehodila Slovenija v tem času ter skupaj premisliti o naših uspehih, dosežkih in nadaljnjih stremljenjih. Zlasti v težkih časih kriz, prav zdaj zdravstvene, pa tudi socialne, gospodarske in povsem človeške, razmišljamo tudi o povsem temeljnih zadevah življenja in bivanja, ugotavljamo, kako pomembne so osnovne vrednote človečnosti, solidarnosti in sožitja.
Delovati moramo skupaj, kot smo na začetku naše države, pred tridesetimi leti, ko je imela Komisija za pravičnost in mir pomembno vlogo pri demokratizaciji in zavzemanju za človekove pravice, nadškofa Šuštarja pa se bomo vedno spominjali kot človeka dialoga ter po zaslugah pri mednarodnem priznanju naše države.
Ob tem sta se predsednik republike in nadškof spomnila podpore papeža Janeza Pavla II. ter pomembne vloge Svetega sedeža, ki je med prvimi državami priznal našo državo. Menila sta, da bi bilo imenitno, ko bi lahko sedanji papež Frančišek v kratkem obiskal Slovenijo in ocenila, da bo za to nekaj ustreznih priložnosti - ena je letošnja 40. obletnica Stične mladih, katere častna pokrovitelja sta predsednik Pahor in nadškof Zore.
Sogovornika sta ocenila, da je država zlasti v zadnjem desetletju veliko storila za spravo in preseganje narodnega razkola. Predsednik Pahor se je nadškofu Zoretu in katoliški cerkvi posebej zahvalil za sodelovanje in podporo pri izvedbi pietetnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev iz Hude jame in njihovega pokopa v Spominskem parku Dobrava ter nato pri otvoritvi Spomenika žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani, ki je zdaj osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vojn in povojnih dogodkov, ki so prizadeli slovenski narod.
Sogovornika sta se strinjala, da se je v času samostojne države Slovenije med obema institucijama oblikovalo sodelovanje, za katero si želimo, da bi se nadaljevalo in nadgrajevalo, zlasti na kulturnem, vzgojno izobraževalnem ter dobrodelnem in humanitarnem področju, pa tudi pri skrbi za sakralno kulturno dediščino našega naroda.
Vir: Urad predsednika Republike Slovenije
