Pravica do groba!

| 05.06.2021, 12:44 Alen Salihović

»Pravica do groba,« je naslov petega poročila Komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Kot nam je dejal urednik poročila in predsednik omejene komisije Jože Dežman je bil v preteklosti storjen korak naprej tudi s tem, da so grobišča prešla iz gospodarskega na ministrstvo za obrambo. Premik vidi tudi v novem registru grobišč. Dežmana veseli, da je zaznati iskreno željo pri urejanju tega področja. To po njegovih besedah dokazujejo tudi uvodniki predsednika države Boruta Pahorja, ministra za obrambo Mateja Tonina in predsednika državnega sveta Alojza Kovšce. Predstavitve poročila se je udeležil tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Poročilo je na nekaj več kot 300 straneh izdala Družina. Prispevke zanj pa je prispevalo več avtorjev poleg Dežmana še Uroš Košir, Peter Mikša, Barbara Lampič, Maja Vebar pa tudi Pavel Jamnik.

Peto poročilo komisije po besedah Dežmana potrjuje doseženo raven raziskav, odpira poti za novo stopnjo raziskav, urejanja in upravljanja vojnih grobov. Prvi del je tako namenjen analizi pravnega in dejanskega stanja vseh vojnih grobov v Sloveniji, kot pravi Dežman, tudi "sramotnega stanja grobov bivše zmagovite strani". V vojni evidenci je namreč samo 20.000 pokopanih oz. grobov od 50.000 žrtev.

Ob predstavitvi poročila so predstavili tudi novo podatkovno in prostorsko baze vojnih grobov, pa tudi načrte o upravljanju grobišč v prihodnje in kraje grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne Inštituta za novejšo zgodovino. Po navedbah inštituta namreč dve tretjini od 100.000 žrtev vojnih in povojnih žrtev nima vpisanega kraja groba, kar po Dežmanovih besedah pomeni, da bi morali register vojnih grobišč nujno dopolniti. Cilj projekta je vzpostavitev slovenskega virtualnega pokopališča. Ob tem je spomnil, da so na zavodu za varstvo kulturne dediščine pripravljeni na revizijo postopkov za vpis vojnih grobov v Register kulturne dediščine.

V monografiji so prikazali tudi podatke o zapornikih in taboriščnikih v prvih letih po drugi svetovni vojni. Komisija je namreč poskrbela za digitalizacijo zaporniških knjig iz obdobja med letoma 1945 in 1950. Prve ugotovitve kažejo, da je bilo v tem času v zaporu veliko več prebivalcev Slovenije, kot smo domnevali do zdaj, pravi Dežman. Podatke analizira Arhiv RS, komisijo pa predvsem zanima, ali bo iz njih lahko zbrala informacije o ljudeh, ki so bili med omenjenima letoma "izvensodno umorjeni".

V drugem delu monografije je refleksija Pavla Jamnika o kosteh ubitih, ki postanejo orožje živih, Andreja Mihevca o stanju brezna pod Macesnovo gorico ter arheološka in antropološka poročila o ekshumacijah in arheoloških raziskavah v zadnjih letih, zlasti v Breznu 3 v Kočevskem rogu, Koščevem breznu in protitankovskem jarku pri Mostecu.

V poročilu so objavljene tudi uvodne besede predsednika republike Boruta Pahorja Sprava je pot, predsednika državnega sveta Alojza Kovšce Pravica do groba in ministra za obrambo Mateja Tonina Grobišča kot simbol preseganja delitev in spomina na vse naše mrtve.