O dnevu zmage, dnevu Evrope, obisku Tihanovske in nemških kanclerskih kandidatih

Spoznanje več | 11.05.2021, 13:20 Rok Mihevc

V oddaji Spoznanje več predsodek je bil z nami publicist in urednik dr. Aleš Maver. V pogovoru smo med drugim obravnavali obisk beloruske opozicijske voditeljice Svetlane Tihanovske v Sloveniji, aktualne kanclerske kanditate v Nemčiji. Izognili pa se nismo niti domačemu dogajanju s proslavljanjem Dneva zmage v Ljubljani. Oddajo je vodil Jože Bartolj.

O Dnevu zmage

»Ti ljudje, ki so praznovali, ljubljanski župan, predsednik Zveze združenih borcev, so dejansko praznovali zmago, saj posledice te zmage občutimo še danes. Gotovo je šlo za zmago ene strani v državljanskem spopadu in ta zmaga je bila na nek način popolna, vsaj na tem vojaškem in političnem polju. Lahko rečemo, da je partizanska oz. komunistična stran dosegla popolno zmago in na podlagi nje dolga desetletja popolnoma obvladovala slovensko družbo, kajti podredila si je praktično vse podsisteme, edino Katoliške cerkve ne. Podredila si je tudi kulturno življenje in kolektivni zgodovinski spomin Slovencev, ki ga je v naslednjih 40 letih izredno preoblikovala. Če se Zveza borcev čuti kot dedinja teh zmagovalcev, potem ima kaj za praznovati. Ker praznuje dejstvo, da si je popolnoma podredila slovensko družbo. Za tiste, ki ne vidimo pravega razloga za praznovanje 9. maja, pa to pomeni, da je bila ta zmaga izredno drago zaračunana večini Slovenk in Slovencev, saj je pomenila podreditev zmagovalcem, ki še danes mislijo, da jim ta davek za zmago pripada.«

Prisluhni celotnemu posnetku oddaje

O Dnevu Evrope

»Robert Schumann je bil po svoji biografiji najprimernejši za apostola evropskega povezovanja. Zavedal, da je bil nemško-francoski konflikt najpomembnejši evropski spor in da lahko neka mirna ureditev temelji samo na zglajenju tega konflikta in to mu je uspelo. Bil je, tako kot številni drugi arhitekti evropske ideje, tudi izrazito katoliški mislec in politik in si ni mogel predstavljati evropskega povezovanja brez tesne naslonitve na tisto, kar je vezni člen Evrope, to pa je njena utemeljenost v osnovnih postulatih krščanske vere. In v tem smislu je dan Evrope zelo svetel trenutek v skupni evropski zavesti. Res pa je, da je vprašanje ali so takrat dovolj mislili na neodrešen del stare celine, ki so ga zahodnjaki bolj ali manj pozabili na sovjetski strani železne zavese in mislim, da bo v naslednjih letih eden od pomembnih nalog tudi prisluhniti izkušnjam tega dela Evrope, ki ni bil v znamenju svobode komunizma.«

O odpovedi dediščini Roberta Schumana

»Krščanska demokracija je precej spremenila smer. Neko politično delovanje kristjana naj bi se orientiralo po Jezusu Kristusu, ki ni bil politik, je pa vseeno pokazal nekatere vzorce. Moderen je aktivizem na prvo žogo, predvsem okoljski in mirovni ... in tako se nekako krščanska politična misel izčrpava v tem. Manj pa je razmisleka o globljih temeljih in tu vidim neko težavo.

O beloruski opoziciji in obisku Tihanovske v Sloveniji

»Ponosen sem bil, da se je Slovenija izkazala ob tem obisku, kajti sprejeli so jo vsi, ki kaj pomenijo v Sloveniji, vsi trije predsedniki, evropski poslanci, voditelji političnih strank. Tako da tu lahko Sloveniji damo odlično oceno. Upam, da so se sedaj naši politiki poučili o razmerah v Belorusiji. Upam, da bo Slovenija držala besedo in ne bo zaslužna za to, da bi Evropska unija še enkrat več nanje pozabila. Največja nevarnost je, da zamahnemo nad Belorusijo, Ukrajino, Moldavijo... Glavna naloga Slovenije kot bodoče predsedujoče Evropski zvezi bo, da bo ohranjala to vedenje o dogajanju in da je to pomembno. Predvsem je pomembno, da Evropska unija vztraja, če že nima drugega močnega vpliva, da beloruskega diktatorja Lukašenke ne priznava kot zakonitega predsednika, kar je trenutno stališče Evropske unije. To je samo simbolično, a bistveno, če želi bistveno vplivati na razmere v državi. Je pa rešitev beloruske krize možna samo v dogovoru z Rusijo. Ta pa žal nima nobene želje, da bi pomagala demokratičnim silam v državi.«

O kanclerskih kandidatih v Nemčiji in Angeli Merkel

»Angeli Merkel je uspelo izprazniti profil krščansko demokratske unije. Mislim, da je v zadnjih letih vse stavila na formula »po Merklovi – Merklova«. To je bila njena strategije vodenja stranke. Uspela je izriniti večino bolj konservativnih konkurentov in pri vseh volitvah je uspela doseči, da je bil izvoljen kandidat, ki je obljubljal kontiuniteto. Kariera Merklove je fascinantna, pokazala je politično spretnost, je mojstrica mehkega populizma, ima občutek za to, kar bi ljudje radi slišali in videli. Ampak ta pristop je dolgoročno pripeljal do popolnega vsebinskega izpraznjenja krščansko demokratske unije. Na vseh polih je njena stranka odstopila od postulatov, ki so prej veljali za samoumevne.«