Posebne znamke ob jubileju v Kewju
Spominjamo se, 6. maj
Spominjamo se | 06.05.2021, 15:06 Tone Gorjup
Leta 1840 je Velika Britanija izdala prvo poštno znamko. Obračunavanje poštnine z znamkami je že pet let pred tem predlagal Lovrenc Košir, a Avstrija tega ni sprejela.
Na današnji dan 1861 se je v Kalkuti rodil indijski pesnik, pisatelj in dramatik RabíndranathTagóre. Pisal je v angleščini in bengalščini. V pesmih združuje stare indijske religije in filozofijo s sodobnim evropskim humanizmom in krščanstvom. Znane so tudi njegove mojstrske novele in črtice iz življenja malih ljudi in o usodi bengalskih žensk. Po zaslugi Gradnika smo dobili že pred prvo svetovno vojno in po njej več slovenskih prevodov Tagorejevih pesniških zbirk: Darovanjke, Vrtnar, Rastoči mesec in Žetev. Med romani sta najbolj priljubljena Gora ter Dom in svet. Tagore je 1913 prejel Nobelovo nagrado.
Ognjeni preizkus
Naj ognjeni mi preizkus poboža dušo
naj to življenje bo blagoslovljeno
z žrtvovanjem tvojim plamenom
povzdigni moje telo v nebeško luč
vse dni in noći naj večni plamen v duši mi gori
nočnega neba dotakni se in z njim nove zvezde prižgi
naj se tema mi razblini pred očmi
in namesto nje se luč prižge
naj moja bolečina k nebu vzplameni
(prevedla Dušanka Zabukovec)
6. maja leta 1895 se je v Loki pri Zidanem mostu rodil šolnik in Majstrov borec Srečko Púncer. Urejal je tednik Jugoslovanski Korotan, ki je izhajal v Velikóvcu.
Na današnji dan leta 2002 je v Ljubljani umrla violinistka, pedagoginja in publicistka Vida Jeráj Hribar. Bila je hči violinista Karla Jeraja in pesnice Vide Jeraj, ki sta takrat živela na Dunaju. Tam je dobila osnovno izobrazbo. Po prvi vojni se je družina vrnila v Ljubljano, kjer je dokončala študij violine na konservatoriju. Izpopolnjevala se je izpopolnjevala v Parizu. Zatem je poučevala na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Z nastopi doma in nekaterih evropskih mestih se je uveljavila tudi kot koncertna violinistka. Med 953 in 1963 je bila prva ravnateljica Srednje glasbene šole v Ljubljani. Vida Jeraj Hribar je napisala tudi spomine z naslovom Večerna sonata, v katerih med drugim opisuje svoja dunajska srečanja z Ivanom Cankarjem.
