Duhovnik Jure Ferlež | (foto: Osebni arhiv)
Jure Ferlež: Odraščal sem v "zosu", enkrat se je zgodilo.
Nataša Ličen
Pripadaj, išči in se odloči, je geslo Tedna molitve za duhovne poklice, ki ga bomo skleni to nedeljo, četrto velikonočno nedeljo, ki je tudi nedelja dobrega pastirja in svetovni molitveni dan za duhovne poklice. Papež Frančišek je ob dnevu napisal tudi poslanico.
Skupaj dinamično odkrivajmo poslanstvo vsakega posameznika, je v Mladoskopu, povabil Jure Ferlež, župnik v Dobu, voditelj škofijske komisije za pastoralopoklicanosti in nove duhovne poklice. Povezava do papeževe poslanice.
Se spominjam, kako dolge so se v mladosti tudi meni sprva zdele maše, in koliko smo preklepetali v cerkvi, a veste. Ampak, tudi skozi ta klepet, smo ostali in počasi razširili pogled ter vstopali v skrivnost.
Poklicanost?
»Hvala, ker lahko delimo tudi preko vašega medija to spodbudo Cerkve. Za duhovne poklice delamo vsi. Vsi smo poklicani v življenje, poklicani v veri in v način življenja po veri. Z močno hvaležnostjo se oziram nazaj na svojo pot poklicanosti. Kot apostol Pavel se zdim sam sebi. Pavel je najprej gorel za svoja »očetna« judovska sporočila, potem pa se je spreobrnil in še z večjo močjo gorel za Jezusa in za Božje kraljestvo. Tako sem tudi sam vstopal na pot vere, nisem bil vzgojen v močnem cerkvenem ozračju, starša sta bila iz različnih okolij, in enkrat sem bil takšen, drugič drugačen. Sem pa počasi doživljal, da nekaj pa vseeno je.«
»V takšnem »zosu« sem odraščal in enkrat se je zgodila prelomnica. Sčasoma sem postajal domač v župniji, in kar naenkrat začel zelo veliko moliti. Molitev se mi je zdela del mojega življenja, čutil sem kot dolžnost, pogovor z Bogom. To me je spodbujalo, in prav to je gotovo temeljni poudarek moje mladosti. Zgovoren je bil tudi zgled domačega župnika, ki je bil obenem mentor, znal je biti hudomušen, skratka pravi duhovni oče, ki je znal počasi, a nevsiljivo, peljati skozi mladostno obdobje.«
Kup mladih na kupu ne potrebuje ne vem kako hudega socialnega programa. Ko pridejo skupaj, se začne dogajati.
»Prvič pred Najsvetejšim se morda komu zdi dolgo, sčasoma, ob vztrajanju, pa se potopimo v ta čas in stvari se začnejo postavljati na pravo mesto ter postane vse bolj duhovno in globoko. »
Kako prepoznati duhovne poklice? »Za vse, kar v življenju potrebujemo, je potreben notranji pogum. S tem imamo težave, ker včasih nismo pripravljeni na žrtve. Govorimo, kako govoriti. Ravno s tem, da nič ne govorimo. Govora je že tako ali tako preveč, v njem potem še uporabljamo izrazoslovje, ki ga okrog poklicanosti niti ne razumemo. Ustvarjajmo, bolj kot govorimo, ozračje, v katerem se bo vsak lahko odločil za to, kar je. Skupaj iščimo, vsi, svoje življenjsko poslanstvo. Tu ni samo vprašanje, bomo imeli dovolj duhovnih poklicev, vprašanje je, bomo imeli dovolj vseh poklicev, ljudi, ki bodo na različnih področjih srečni v svoji poklicanosti, ki bodo delali z žarom, v zanosu, z vsem ognjem in ljubeznijo.«
