Radio Ognjišče
Štefan IskraŠtefan Iskra
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Benečija (foto: Norma Bizjak)
Benečija | (foto: Norma Bizjak)

Spominjamo se, 1. april: Paskval Gujón

Tone Gorjup

1. aprila 1909 se je v Bijáčah v Benečiji rodil duhovnik in pisatelj Paskval Gujón. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Vidmu ter bil 1933 posvečen.

Nekaj let je bil kaplan v Mažerolah, zatem pa šestdeset let župnik v Matajúrju. Čeprav so fašisti nekaj tednov po njegovi novi maši prepovedali uporabo slovenščine pri bogoslužju, je dosledno uporabljal materinščino in se zavzemal za narodnostne pravice rojakov. Leta 1974 je napisal knjigo o beneških Slovencih v italijanščini, ki je bila kasneje prevedena tudi v slovenščino. Pozneje je izdal še narečni molitvenik Naše beneške molitve. Vodil je več cerkvenih pevskih zborov. Kljub številnim napadom italijanskih nacionalistov je ohranil pogum in vedrino. Umrl februarja 2002. O tem, zakaj je prišel v Matajur je Paskval Gujon nekaj let pred smrtjo povedal:
»Vsi moji sobratje ali učenci v semenišču so umrli zaradi jetike, ker so bili prešibki. Tudi jaz sem prišel ven šibak. Prijatelj duhovnik mi je rekel: Bejž v Matajaur. Tam je zelo dober zrak; tudi moj stric je bil tam. Sem šel v Matajur in ohranil zdravje do devetdesetih let; nisem srečal zdravnika, ne zdravil. Do zedaj sem bil zdrav.«

Leta 1812 je na Dunaju umrl slikar Lovro Janša. Kot slikar se je uveljavil s krajinami in vedutami. Od oljnih slik sta najbolj znani V Pratru in Gorska krajina.
1. aprila leta 1900 se je v Ljubljani rodil pisatelj Tone Seliškar. Uveljavil se je kot mladinski pisatelj. Najbolj znana dela so Bratovščina sinjega galeba, Liščki, Mule..

Na današnji dan 1905 se je v Ormožu rodil pisatelj, esejist in publicist Ruda Júrčec. Po gimnaziji v Mariboru je študiral politologijo v Parizu. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil pri Slovencu in ga med vojno tudi urejal. Bil je dopisnik angleškega Reuterja in francoske časopisne agencije Havas. Leta 1945 je odšel v Italijo in od tam v Argentino, kjer se je posvetil kulturnemu delu. Kot sourednik in pisec je sodeloval pri slovenskih časopisih in revijah. Pisateljski vrh je dosegel v romanu Ljubljanski triptih. Napisal je spomine v treh delih Skozi luči in sence.

Boštjan M. Turk (photo: Nada Mihajlovič/STA) Boštjan M. Turk (photo: Nada Mihajlovič/STA)

Zadnja priložnost za osvoboditev?

Pred nami je velika priložnost, verjetno zadnja, da se osvobodimo. Tako na prihajajoče parlamentarne volitve pri nas gleda profesor, publicist in politični analitik dr. Boštjan Marko Turk. Stranka ...

Avdio player - naslovnica