Nataša LičenNataša Ličen
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Rok MihevcRok Mihevc
Benečija (foto: Norma Bizjak)
Benečija | (foto: Norma Bizjak)

Spominjamo se, 1. april: Paskval Gujón

| 01.04.2021, 20:37 Tone Gorjup

1. aprila 1909 se je v Bijáčah v Benečiji rodil duhovnik in pisatelj Paskval Gujón. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Vidmu ter bil 1933 posvečen.

Nekaj let je bil kaplan v Mažerolah, zatem pa šestdeset let župnik v Matajúrju. Čeprav so fašisti nekaj tednov po njegovi novi maši prepovedali uporabo slovenščine pri bogoslužju, je dosledno uporabljal materinščino in se zavzemal za narodnostne pravice rojakov. Leta 1974 je napisal knjigo o beneških Slovencih v italijanščini, ki je bila kasneje prevedena tudi v slovenščino. Pozneje je izdal še narečni molitvenik Naše beneške molitve. Vodil je več cerkvenih pevskih zborov. Kljub številnim napadom italijanskih nacionalistov je ohranil pogum in vedrino. Umrl februarja 2002. O tem, zakaj je prišel v Matajur je Paskval Gujon nekaj let pred smrtjo povedal:
»Vsi moji sobratje ali učenci v semenišču so umrli zaradi jetike, ker so bili prešibki. Tudi jaz sem prišel ven šibak. Prijatelj duhovnik mi je rekel: Bejž v Matajaur. Tam je zelo dober zrak; tudi moj stric je bil tam. Sem šel v Matajur in ohranil zdravje do devetdesetih let; nisem srečal zdravnika, ne zdravil. Do zedaj sem bil zdrav.«

Leta 1812 je na Dunaju umrl slikar Lovro Janša. Kot slikar se je uveljavil s krajinami in vedutami. Od oljnih slik sta najbolj znani V Pratru in Gorska krajina.
1. aprila leta 1900 se je v Ljubljani rodil pisatelj Tone Seliškar. Uveljavil se je kot mladinski pisatelj. Najbolj znana dela so Bratovščina sinjega galeba, Liščki, Mule..

Na današnji dan 1905 se je v Ormožu rodil pisatelj, esejist in publicist Ruda Júrčec. Po gimnaziji v Mariboru je študiral politologijo v Parizu. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil pri Slovencu in ga med vojno tudi urejal. Bil je dopisnik angleškega Reuterja in francoske časopisne agencije Havas. Leta 1945 je odšel v Italijo in od tam v Argentino, kjer se je posvetil kulturnemu delu. Kot sourednik in pisec je sodeloval pri slovenskih časopisih in revijah. Pisateljski vrh je dosegel v romanu Ljubljanski triptih. Napisal je spomine v treh delih Skozi luči in sence.

Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...