Jezusovo vstajenje | (foto: Pixabay)
Škofje: Jezusovo vstajenje nam prinaša upanje
| Marjana Debevec
Že drugič so zaradi razmer vstajenjske svete maše potekale brez navzočnosti vernikov. Slovenski škofje so utrjevali naše upanje, ki ga prinaša Vstali Jezus.
Da na vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa stoji in pade naša vera, je poudaril ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Vprašal nas je, ali smo tudi mi srečali Jezusa. »Ni namreč dovolj, da Jezus v našem življenju ostane pripoved, ki jo pripovedujejo drugi. Ne more ostati podatek iz preteklosti ali znanje iz veroučnih ur. Kakor lepo pravi papež Frančišek, da ne verujemo v ideje, ampak verujemo v Jezusa Kristusa«.
Že pri sinočnji vigiliji pa je zatrdil, da je Bog s svojo lučjo vedno z nami. »Z nami je tudi v tem zahtevnem in težkem času epidemije, da bi tudi v teh dnevih, mesecih, že več kot enem letu nihče izmed nas ne padel v temo, v hlad in mraz, v nesmisel in noč, ampak da bi tudi v tej preizkušnji svoj pogled dvignili k njemu, ki je prišel, da 'bi imeli življenje in ga imeli v obilju' (Jn 10,10).«
Koprski škof Jurij Bizjak je poudaril, da nam velika noči govori o treh skrivnostih: smiselnosti trpljenja, smiselnosti upanja in smiselnosti krotkosti. »Naše duhovno življenje ni naporno zaradi ponižnosti, vzdržnosti, uboštva in takšnih reči, temveč je naporno zaradi naših napačnih nagnjenj, kot so: ošabnost, lakomnost in tako dalje. Naš voz je težak, kadar smo vpreženi v našteta samoljubja. Takrat je težko. In naš jarem je prijeten in naše breme je lahko, kadar posnemamo Kristusa, ki je krotak in iz srca ponižen.«
O upanju, ki nam ga vliva Jezusovo vstajenje, pa je spregovoril tudi novomeški škof Andrej Glavan. Vera v vstajenje od mrtvih je bila po njegovih besedah vse od začetka bistvena sestavina krščanstva. »Kje drugje naj najdemo kaj večjega? Ko to verujemo, obstajamo. In na drugi strani v nobeni točki krščanska vera ne naleti na toliko nasprotovanja, kakor pri vstajenju mesa.«
Jezus je resnično premagal smrt in živi, je poudaril mariborski nadškof Alojzij Cvikl. »Zanimivo, da v tem Jezusovem pozdravu ni obsojanja učencev, ki so se v času trpljenja razbežali, razkropili. Ne, ni obsojanja, ampak je ponujanje nove priložnosti. Tako Gospod tudi nam ponuja novo priložnost v tej težki situaciji, ki jo živimo. Če se bomo podali na pot za njim, potem se nam bo tudi Gospod približal.«
