VIDEO: "Ne bom umrl"

Radijski misijon 2021 | 27.03.2021, 16:50 Jože Bartolj

V osrednjem misijonskem nagovoru zadnjega dneva 16. radijskega misijona je bil z nami duhovnik Ervin Mozetič, ki v nagovoru ugotavlja, da če smo prijatelji z Jezusom ne bomo umrli.

To gotovost izhaja po njegovih besedah iz Svetega pisma, kjer izpostavlja odlomek z Marto in Marijo, ki jima umre brat Lazar. Takrat jasno spregovorita: Gospod, ko bi bil ti tukaj, najin brat ne bi umrl. To je neverjetna gotovost. Obe sta trdno prepričani, da ob Jezusu ni smrti. V večno življenje niti najmanj ne dvomita. Marta pravi: Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan. Za obe večnost sploh ni vprašanje. Le brata pogrešata in si ga želita nazaj.

Vera v vstajenje – prijateljstvo z Jezusom

Ervin Mozetič ugotavlja, da se ob doživljanju bratove - Lazarjeve smrti prijateljstvo čudovito izrazi. In kako se je tkalo takšno prijateljstvo? Kako naj do takšne bližine pridemo mi? Marta in Marija sta Jezusa spremljali v njegovem življenju. Bili sta ob njem v najrazličnejših situacijah svojega in njegovega življenja. Rasli sta skupaj z njim in tako je rasla tudi zavest o njegovi moči in večnem življenju. Tudi naša vera lahko raste na podoben način.

Vera se obuja v tišini

V nadaljevanju razmišljanja naš sobotni misijonar pravi, da Bog velikokrat dopusti, da se pred nami odvija cela drama bolečine, obupa in upanja in to v molku. Bog nas vabi, da se potopimo v tihoto, v kateri naj kot minljiva bitja odkrivamo grozo trpljenja in smrti, kot božje podobe pa lepoto vstajenja. Božja modrost ni naša, a tu smo, da se je učimo in da ji sledimo. Čemu Bog molči tudi danes, ko ljudje umirajo? Bog nas vabi v tihoto, da bi se v njej učili nositi trpljenje in umirati sebi. Ko namreč umiramo sebi v nas raste božja podoba. Ko umiramo sebi, v nas raste Bog.

Čemu gre Jezus v tako grozno smrt?

Pred vstopom v Veliki teden se lahko vprašamo čemu gre Jezus v tako grozno smrt? Ervin Mozetič pravi naj se ne zadovoljimo samo z odgovorom iz katekizma, kjer beremo, da zaradi našega odrešenja. Vsak mora namreč najti čisto oseben odgovor. Tako nas Gospodova smrt nagovarja kot zgled ljubezni. Jezusovo neznosno trpljenje daje smisel našemu trpljenju, ki je sicer videti nesmiselno. Njegovo trpljenje kaže, da Bog vedno zmaga, pa naj se zdi, da je na vsak 'veliki petek' vse lepo do konca poteptano.

Ne bom umrl - To je upanje; ali drugače rečeno: »Vstal je Kristus, upanje moje!«

V sklepu osrednjega misijonskega razmišljanja, Ervin Mozetič pravi, da smo vsi ljudje mali in nezaščiteni pred skrivnostjo smrti. A kakšna je milost, če v tistem trenutku v srcu ohranimo plamen vere! Jezus nas bo prijel za roko in rekel vsakemu med nami: 'Dvigni se, vstani!'.« Ob koncu nas je povabil, da zapremo oči in si predstavljamo svoj trenutek smrti, kako nas Jezus prime za roko in pravi: 'Pridi, pridi z mano, vstani.' Tam se bo namreč končalo upanje in se bo začela resničnost življenja. Jezus sam bo prišel po vsakega med nami in nas prijel za roko s svojo nežnostjo, krotkostjo in ljubeznijo.