Gabriel Kavčič | (foto: osebni arhiv)
VIDEO: Jezus kliče kirurga, ko drži skalpel, vzgojiteljico, ko previja plenico …
| Rok Mihevc
V osrednjem misijonskem nagovoru nas moralni teolog Gabriel Kavčič najprej povabi tja, kjer je bilo prvič slišati besede "Hodi za menoj!", na obalo Galilejskega jezera. Posveti se različnim pomenom teh besed, predvsem pa naboju, ki ga prinašajo današnjem človeku in v moči katerega se rodijo različne poklicanosti.
Naš osrednji petkov misijonar nam v nagovoru približa stavek »Hodi za menoj« v konkretnosti Jezusovega klica. Kako se v konkretnem življenju službe, družine, študija ... obrniti za Gospodom. Ne samo v velikih odločitvah, ampak v malenkostih vsakega dne.
Ne moremo biti na pol kristjani - shizofreni kristjani. Klic "hodi za menoj" je v najmanjših malenkostih in največjih odločitvah.
Hojo za Kristusom lahko razumemo tudi metaforično. Ali mar ni to po navadi mišljeno za duhovne poklice, za duhovnike in redovnike, redovnice? Ali pa je takih poklicanosti morda več? »Krščanska teologija poklicanosti ni utemeljena na duhovništvu. Najprej si poklican, da si v odnosu z Bogom. V vsem je treba iskati Boga. Zrušiti kliše o poklicanosti. Krščanska poklicanost je najprej poklicanost v življenje. Je klic k srečnemu življenju in k večni blaženosti. Tega si človek pač želi. To pomeni da smo na svetu z »vprogramiranim« hrepenenjem po Bogu.«
Poklicanost v Cerkev ni »čredna«, temveč zelo osebna.
Kaj vsa ta teologija poklicanosti pomeni za nas, za kristjane, za duhovnike, za naše župnije, za moje osebno versko življenje? Teh »hodi za menoj« je v našem življenju veliko. »Jezus kliče ko ribič lovi ribe, ko kirug drži skalpel, ko vzgojiteljica previja plenico otroku, ko čistilka drži metlo, ko tajnica tipka po tipkovnici, ko direktor podpisuje pogodbo... Mi pa mislimo, da se naša vera živi v nedeljo dopoldne, ko si rezerviramo eno uro časa za Gospoda v naši župnijski cerkvi.« Veliko klicev »pojdi za menoj« je še v življenju ... Katere primere ima Gabriel Kavčič še v mislih? Prisluhnite celotnemu nagovoru. Cel kup stvari je, kako se lahko vsak dan spomnimo, kako nas Gospod kliče.
GABRIEL KAVČIČ
Gabriel Kavčič, doma iz župnije Ledine nad Spodnjo Idrijo, se je po srednješolskih letih na Škofijski gimnaziji v Vipavi odločil za vstop v bogoslovje. Po treh letih ljubljanskega bogoslovja je študij nadaljeval v Rimu, po letu pastoralne izkušnje pa leta 2017 obhajal novo mašo in se nato vrnil v Rim, kjer je na papeški akademiji Alfonzijani zaključil študij moralne teologije, na isti ustanovi pa trenutno dela tudi na doktorski nalogi s področja fundamentalne moralne teologije.
