Predsednik Pahor in nadškof Zore v en glas: stopimo skupaj, potrebujemo drug drugega

Slovenija | 14.03.2021, 13:43 Tanja Dominko

Danes mineva leto dni od prve smrtne žrtve covida-19 v Sloveniji. Na ljubljanskih Žalah je dopoldne potekala žalna slovesnost, s katero se je Slovenija poklonila spominu na vse pokojne v epidemiji ter izrekla sožalje in sočutje svojcem. Žalni nagovor je imel predsednik republike Borut Pahor, slovesnosti pa so se udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega zbora Igor Zorčič in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je blagoslovil vrbo, ki so jo ob tej priložnosti posadili v parku Žale.

Hladna in deževna nedelja je na svoj način obarvala slovesnost, pri kateri smo se spomnili vseh preminulih zaradi Covida. Predsednik države Borut Pahor je dejal, da so se preštevilni v tem neusmiljenem času poslovili v globoki in boleči osamljenosti, brez zadnjega, nežnega dotika in grenkih solz slovesa njihovih svojcev. »Slovo brez pozdrava boli oba. Pri tistem, ki ostane, pusti globoko, nikoli zaceljeno rano. Ko zdaj, v imenu vseh naših ljudi, stojimo ob vrbi, ne najdemo pravih besed tolažbe za tisoče žalujočih, ki so v strašnem boju z brezvestnim virusom v minulem letu izgubili koga od najbližjih.«

Ob vsej grenkobi tega hudega časa smo občudovali tudi najplemenitejše človeške vrline, je dejal Pahor in se ob tem zahvalil vsem, ki so razdajali svoje znanje in svojo srčnost v borbi za življenje in človeško dostojanstvo. Za nami je težko leto, to je bil poseben, neobičajen čas. Bolj ko smo bili vsak sam, bolj smo čutili, kako močno potrebujemo drug drugega, je poudaril predsednik države. »Skupaj smo močnejši in še naprej in še bolj močno potrebujemo drug drugega. Virus nima duše, nič ga ne prizadene, človek pa je občutljiv in v takih posebnih časih še zlasti dovzeten za žaljivo ali prijazno besedo in ravnanje. Zato pozorno in spoštljivo pazimo eden na drugega. Ostanimo srčni in solidarni. Bodimo skupaj v lepem in žalostnem.«

Danes so v parku v spomin na prvo žrtev, ki je ugasnila zaradi Covida, posadili vrbo. Blagoslovil jo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore in ob dejal, da so se zbrali v imenu vseh prebivalcev naše države, ki se s pieteto spominjajo vseh, ki so v minulem letu umrli za posledicami okužbe z virusom. »V srcu nosimo njihov boj z boleznijo in boli nas njihovo osamljeno umiranje. V srcu nosimo tudi vse tiste, ki žalujejo za svojimi pokojnimi. Njihova bolečina je največja, saj ostaja živa in skeli, povečuje pa jo žalost in občutek prikrajšanosti, ker niso mogli biti s svojimi v času njihovega poslavljanja, pa tudi pogrebi so bili zaradi omejitev okrnjeni. V srcu nosimo tudi vse zdravstvene delavce, ki so se usposabljali, da bi reševali življenja in vračali zdravje, pa so morali v minulem letu tolikokrat doživeti svojo nemoč.«

Nadškof Zore je dejal, da pokojnim ne moremo vrniti življenja, žalujočim ne moremo odvzeti bolečine, zdravstveni delavci ne potrebujejo plitvih besed, lahko pa iskreno živimo zavest istega čolna in zdravstvenim delavcem izrazimo hvaležnost. In nato pozval. »Ne glede na vse bomo ostali v istem čolnu, in zato je pomembno, da stopimo skupaj in se spoprimemo z virusom, ki še ni premagan. Stopimo skupaj s spoznanjem, na katerega nas je spomnil papež: »da ne moremo iti dalje vsak zase, ampak samo skupaj.«