Papež Frančišek | (foto: Unsplash)
VIDEO: Papež v Erbilu, Mosulu in Karakošu
Svet Marta Jerebič
Papež Frančišek se tretji dan v Iraku mudi v avtonomni regiji Kurdistan. V glavnem mestu Erbilu se je zjutraj srečal z oblastmi, na tamkajšnjem stadionu je daroval sveto mašo, ki se je je udeležilo približno 10.000 vernikov. Dopoldne je obiskal Mósul, kjer je molil za žrtve vojne, in Karakoš, kjer se je srečal s tamkajšnjo krščansko skupnostjo.
MOSUL
Mosul je drugo največje mesto v Iraku, med letoma 2014 in 2017 je bil trdnjava Islamske države. Ta se je znesla tako nad cerkvami kot mošejami in prebivalci, ne glede na versko pripadnost.
»Kako kruto je, da je bila ta dežela, zibelka civilizacije, prizadeta s tako barbarskim udarcem, da so bila uničena starodavna svetišča, na tisoče ljudi – muslimani, kristjani, jazidi in drugi – pa so bili prisilno pregnani ali ubiti," je dejal papež in znova poudaril, da ni dovoljeno ubijati v imenu Boga.
Če je Bog, Bog življenja – in to je –, nam ni dovoljeno ubijati bratov v njegovem imenu.
Če je Bog, Bog miru – in to je –, nam ni dovoljeno iti se vojno v njegovem imenu.
Če je Bog, Bog ljubezni, – in to je –, nam ni dovoljeno sovražiti bratov.
Papež je molitev za žrtve vojne vodil na trgu med ruševinami štirih porušenih krščanskih cerkva. Upanje predstavlja obnova, pri kateri skupaj sodelujejo kristjani in muslimani.
»Danes, ne glede na vse, znova potrjujemo svoje prepričanje, da je bratstvo močnejše od bratomora, da je upanje močnejše od smrti ter da je mir močnejši od vojne.«
Boga je prosil, da bi se teroristi pokesali.
Izročamo ti tiste, katerih zemeljsko življenje je bilo prekinjeno z nasilno roko njihovih bratov, prosimo pa te tudi za tiste, ki so storili zlo svojim bratom in sestram. Naj se pokesajo ob dotiku moči tvojega usmiljenja.
KARAKOŠ
Papež je nato s helikopterjem odpotoval v 30 kilometrov oddaljeni Karakoš na planoti Ninive. Tam je pred Islamsko državo živela največja krščanska skupnost v Iraku. Do danes se jih je vrnila le približno polovica. A srečanje papeža z njimi v obnovljeni stolnici Brezmadežnega spočetja kaže, da terorizem in smrt nimata nikoli zadnje besede. Spodbudil jih je, naj se ne predajo, naj ne nehajo sanjati, naj ne izgubijo vere in upanja, Obnovijo naj ne samo zgradbe, ampak tudi vezi v skupnosti. Žrtve terorističnih napadov je povabil k odpuščanju.
Pot do polne ozdravitve je lahko še dolga, a lepo vas prosim, ne obupajte. Potrebna sta sposobnost odpustiti in hkrati pogum, da se borite.
Papež je pozval tudi k spoštovanju žensk, ki podarjajo življenja kljub nasilju in ranam.
ERBIL
Popoldne je papež maševal na stadionu v Erbilu, kjer je povabil k solidarnosti z vsemi. "Tudi sredi velike revščine in težav so mnogi izmed vas velikodušno ponudili konkretno pomoč in solidarnost ubogim in trpečim. To je eden izmed razlogov, ki me je spodbudil, da sem poromal med vas: da bi se vam zahvalil ter vas potrdil v veri in pričevanju. Danes lahko vidim in se z roko dotaknem, da je Cerkev v Iraku živa, da Kristus živi in deluje v tem svojem svetem in zvestem ljudstvu."
Ob sklepu maše je Frančišek še dejal: "V teh dneh, ki sem jih preživel med vami, sem slišal glasove bolečine ter stiske, sem pa slišal tudi glasove upanja in tolažbe. In to je v dobršni meri zasluga tistega neutrudljivega dobrega dela, ki ga omogočajo različne verske inštitucije različnih veroizpovedi, vaše krajevne Cerkve ter različne karitativne organizacije, ki pomagajo ljudem v tej deželi pri delu obnove in preporoda družbe. Sedaj se približuje trenutek odhoda za Rim. Toda Irak bo vedno ostal z menoj, v mojem srcu. Prosim vse vas, dragi bratje in sestre, da delate skupaj v edinosti za prihodnost miru in blagostanja, ki ne bo pustil zadaj nikogar in ne bo diskriminiral nikogar. Zagotavljam vam svoje molitve za to ljubljeno deželo. Še posebej pa molim, da bi člani različnih verskih skupnosti skupaj z moškimi in ženskami dobre volje sodelovali pri vzpostavljanju vezi bratstva in solidarnosti v službi skupnega dobrega in miru".
SREČANJE Z ALANOVIM OČETOM
Po maši je bilo posebej ganljivo papeževo srečanje z očetom malega Alana, ki je septembra 2015 utonil skupaj z mamico in bratom pred turško obalo. Alanova slika je takoj obkrožila svet kot opozorilo, kako mnogi izgubljajo življenja v iskanju boljše prihodnosti. Papežu je njegov oče v dolgem pogovoru izrazil svojo bolečino ob izgubi družine ter se mu zahvalil za njegovo bližino.
