V družbi z očetom Francem Boletom | (foto: Izidor Šček)
Video: Msgr. Trstenjak ob 1. obletnici smrti msgr. Franca Boleta
Radijski utrip Mirjam Judež
V četrtek smo obhajali 1. obletnico odhoda v večnost našega ustanovitelja Franca Boleta. V radijski kapeli je direktor msgr. Franci Trstenjak daroval sv. mašo njemu v spomin. V pridigi se je spomnil, da se je msgr. Bole v molitvi rad zatekal k sv. Jožefu.
Dragi bratje in sestre v Kristusu!
V luči današnjih odlomkov Božje besede (18. februar) se nam odstira tudi življenje in poslanstvo msgr. Franca Boleta, čigar 1. obletnico smrti obhajamo danes. Podobno kot Mojzes je tudi msgr. Bole v letih svojega duhovništva, teh je bilo skoraj 62, spodbujal vernike po župnijah, pa bralce revije Ognjišče in poslušalce Radia Ognjišče k odločitvi: ali blagoslov ali prekletstvo.
Na sebi lasten način je spodbujal mlade in stare, zdrave in bolne, preproste in izobražene, naj sprejmejo za svoje vodilo ljubezen do Boga in do vsakega človeka. Predobro je vedel in v tej zavesti tudi živel, "da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu" (Rim 8,28).
V življenju mons. Boleta s hvaležnostjo občudujemo mnoga ravnanja, mnoga dejanja, s katerimi je hotel pomagati svojemu narodu, da bi se pogumno podal čez Kalvarijo do jutra praznega groba. Kakor je znal in zmogel, je čuteče vabil k sprejemanju lastnega križa, ki zaradi Jezusa ne more biti breme, ampak blagoslov in rešitev. S svojim učenjem, s pisano in govorjeno besedo, pa tudi z molkom, je ponavljal slišano Jezusovo besedo: "Kaj si namreč človek pomaga, če si ves svet pridobi, sebe pa zavrže ali pogubi?"(Lk 9,25).
Ker smo v letu svetega Jožefa, si lahko prikličemo v spomin in zavest tudi veliko zaupanje msgr. Boleta v svetega Jožefa. Redno ga je častil in se mu priporočal, še prav posebej pa v vseh težkih trenutkih, ki jih gotovo ni bilo malo ne pri reviji Ognjišče in tudi ne pri Radiu Ognjišče ter mnogih drugih projektih. Kolikor se ve, lahko z gotovostjo rečemo, da je bil velikokrat uslišan. To naj bo tudi za nas spodbuda, da se bomo radi zatekali k svetemu Jožefu in ga prosili v stiskah in potrebah. Ne samo naših osebnih, ampak tudi naroda in Cerkve.
