Naredimo si srečno 2021! Bodimo tisti, ki ga ustvarjamo.

Pozitiva | 07.01.2021, 18:00 Nataša Ličen

Ne verjamem v to, da nekdo govori, ostali poslušajo in že s tem lahko spremenijo svoje življenje. Verjamem izključno v urjenje veščin.

Ljudje postanemo solidarnejši v težkih časih in manj v preobilnih. Na dolgi rok bo vsem bolje, če bomo sodelovali.

Tako je v oddaji »Via positiva« dejala Mag. Nastja Mulej, izbrana tudi kot druga "Najpredavateljica" v letu 2020. Želi spremeniti vzorce delovanja, razmišljanja in komuniciranja.

»Moj pogled na motivacijske govorce je, da je to iz neke tržne niše skoraj dejansko postal mainstream (torej večinski, glavni tok), pojavljajo se ljudje od vsepovsod, ki morda kopirajo malo anglosaksonske vzorce, ki pa niso tako sprejeti v naši kulturi. Sama se nimam za motivacijsko govorko, če me povabijo, rečem, da ne morem motivirati človeka od zunaj, lahko ga le spodbudim, da bo sam motiviran za določeno stvar.«

Zaradi govora nekoga ne bomo spremenili načinov svojega obnašanja.

»Raje izhajam iz ljudi. Iščem, kaj je tisto, kar njih spodbudi. Zaradi česa so zavzeti, kaj so vzroki in cilji, ki jih spodbudijo k delu? S tem ljudi vključimo in posledično so bolj motivirani. Ob vključitvi smo angažirani. To je bolj moj pogled.«

Če boš (ali ne boš) naredil to pa to, se bo zgodilo to in to ...
"Oblike zunanje motivacije nikogar za dlje časa ne premaknejo. Tudi motiviranje skozi bonitete, bodimo iskreni, ne. Človek je bitje pohlepa in bo vedno hotel več in več. »Težko motiviramo z načinom korenčka in palice. Lažje je z vključitvijo v samo razmišljanje o projektu, ker s tem postane soustvarjalec in soavtor. S tem po mojih izkušnjah, ki jih je zdaj že kar veliko, uspemo pri motivaciji.«

Posledice in nadaljevanja
»Pri vsaki odločitvi, načrtu in ideji, se postavimo v prihodnost. Prva faza so hipne posledice, ki so vedno čustvene reakcije, te se, kot vemo, oglasijo 4.000 hitreje od razuma. Naše reakcije so sprva zato pogosto nepremišljene, odzivamo se kot na nevarnost, na nekaj ogrožajočega. Nočem, ne bom in podobno!"

Verjamem, da se splača primerjati, pa ne v smislu, on je toliko boljši od mene, jaz sem zanič ali obratno, toda v smislu, jaz sem in tudi on je v redu. Nič ni narobe z menoj, sem pa vedno odprt za drugačne poglede. Bodimo željni učenja.

Primer
Če to ponazorimo z novoletno zaobljubo, da bomo recimo več tekli, se najprej ob jutranji budilki odzovemo: "Joj, ne! Ne ljubi se mi.". V drugi fazi tu in tam potem vendarle gremo, tretja faza je, da se s časom navadimo in ob jutru tečemo vsaj dvajset minut in četrta, dolgoročna faza, ko to počnemo z veseljem. Smo fit, zdravi in dobrega počutja."
»Vsakič, ko se nam obeta sprememba se splača razmišljati, ne samo, kaj bo potem, ampak, kaj bo potem, po fazah, kakršne imamo ljudje. Prva reakcija je čustvena, ponavadi odklonilna, potem se začnemo prilagajati in se navadimo in, četrta faza, zadeva postane običajna.»

Le ob sodelovanju vsi pridobimo, drugače izgubljamo
»Edino v sodelovanju je moč. To vemo, le na to včasih pozabimo. Ljudje postanemo solidarnejši v težkih časih in manj v preobilnih (posamezniki postanejo pohlepni, tekmovalni, morda vzvišeni). Na dolgi rok bo vsem bolje, če bomo sodelovali.«