Otrok, veselje, knjiga. Naj bo preprosta in naj jo otrok sliši čim večkrat. | (foto: Unsplash)
Veselje naj nas povzdigne nad omejeno stvarnost
Ostanimo povezano občestvo Marjan Bunič
V rubriki »Ostanimo povezano občestvo« nas je župnik župnije Trata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselica ter Leskovica Gregor Luštrek takole nagovoril:
Bratje in sestre, povezani preko radijskih valov!
Ko slišite moj glas in me ne morete videti in ko vam govorim te besede, pa niti ne vem, kdo me posluša in v kakšnih življenjskih okoliščinah se kdo nahaja, je nenavadno, da se kljub vsemu čutimo povezani. Ne samo preko radijskih valov, tako da se lahko slišimo. Povezani smo celo kot bratje in sestre.
Tisto, kar nas druži, kar nas povezuje, kar med nami ustvarja neko vzajemno razpoloženje, je obljuba, ki nam je dana in ki ji po veri pripadamo. Bog nam obljublja svoj prihod, svojo bližino. Čeprav nosi vsak od nas v srcu svoje stiske in potrebe, svoja iskanja in pričakovanja, svoje veselje in hrepenenje, nas vse druži ista obljuba. Ta obljuba in napoved njene izpolnitve je Marijo navdala z neomajnim veseljem, v katerem je s svojo dušo poveličevala Gospoda.
Marija se je v duši razveselila svojega materinstva, svoje izvoljenosti in poklicanosti. Veselje v duši je nekaj, kar ni zgolj izpolnilo njenih prošenj in hrepenenj. Pravzaprav je doživela nekaj, česar si ni mogla niti predstavljati, kaj šele, da bi si v življenju kdaj zaželela. Niti še ni mogla vedeti, kaj točno njena izvoljenost pomeni in prinaša v njeno življenje. Vendar se je veselila. Prej se je pojavilo veselje, kot pa se je zavedala resničnosti Jezusa in njegovega življenja.
Marija se je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To je veselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje nas povzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta. Je veselje, ki ga ima Bog nad tem, da prihaja v naše življenje in nam daje milost, da mi čutimo njegovo, nebeško veselje.
Ko se izteka čas adventa, pričakovanja, vam želim, da bi bilo v vas takšno veselje. Da bi vsak v svoji duši poveličeval Gospoda. Da bi, preden se vam izpolni kakršnakoli želja, prošnja ali pričakovanje, lahko rekli: »Moja duša poveličuje Gospoda!« In bi vedeli, da je Gospod blizu in bi doživeli njegovo bližino, kajti takšne bližine vam nihče in nič več ne bo mogel odvzeti.
»To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.«
