Ko osrečujem, sem srečen | (foto: Pixabay)
Alenka Rebula: Poiščimo si sorodno dušo
Za življenje Nataša Ličen
Narava prebuja prvinsko v človeku, zaradi svoje moči obnove. Narava je reševala življenje že daleč preden smo se mi pojavili na planetu. To nam sporoča, kako se življenje ne pusti izriniti, in vedno, tudi v izrednih razmerah, najde pot.
Če smo v stiku z naravo ta moč, ta modrost, ta resnice, pride v nas, pravi Alenka Rebula. Gostili smo jo v oddaji Za življenje.
Ljudje nismo drevo ali lisica, potrebujemo še druga orodja za vero v življenje in v njegovo moč. Pri tem sodeluje celo bitje, treba je zato narediti kaj več.
Bogastvo čakanja
Praznike imamo za to, da ne pozabimo, da je praznik v osnovi priložnost za tisto, kar nam manjka v preostalih dneh. »Zdaj, ko nimamo stikov z drugimi, nam ostaja stik s seboj in s svojimi doma.« Advent je lep čas za inventuro. »Čakanje je velika sposobnost, je drža, ko vemo, kaj si želimo. Čakanje pomeni tudi, da ne vemo, kdaj nas bo obiskalo, kar imamo radi in si želimo. Hočem reči, nekdo čaka božič, ni pa rečeno, da bo na božični dan doživel, kar je želel.« Čakanje je nega vere jasnosti, ko se zavemo, katere korake delamo in izpeljujemo, da se z njimi počasi približujem svojim željam in hrepenenjem in da ob tem gojim svojo pripravljenost«, je v pogovoru razložila Alenka Rebula.
Pomembno je, da se med prazniki ne nabira in ne zastaja nezadovoljstvo. Perspektiva med prazniki še poglobi občutek grenkobe, če nič ne naredimo.
Varnost je globoka in prvinska potreba
»Želimo si lepote, naše osnovno hrepenenje je »objetost«, toplina v odnosih, ko smo ljubljeni, čutimo pripadnost. Sta pa dva načina za to doživetje, eno je kako znamo dajati in kako sprejemamo. Omehčajmo se in se odprimo.« Mnogo ljudi je lačnih tega, ker ne znajo sprejeti ali ne zmorejo predati. Nihče med nami z vsem svetom nima idealnih odnosov. "Pomembno je, da se med prazniki ne nabira in ne zastaja nezadovoljstvo. Perspektiva med prazniki še poglobi občutek grenkobe, če nič ne naredimo. Zato vsak dan, posebej zvečer, poglejmo, kaj se nam je zgodilo tisti dan, kar je vredno obravnave.«
Pogled vase je nujen, da gremo v praznike čistejših namenov, z večjo preglednostjo, kaj se v resnici dogaja v nas in kaj nosimo naprej.
Sorodne duše
»V življenju si predstavljamo, da so določeni ljudje, ki bi morali poskrbeti za nas, so to partnerji, starši, ... . Določimo, kdo naj bi nas podpiral. Najbolj pa nas lahko podprejo le sorodne duše, in ni nujno, da so del naše družine. To so ljudje, ki nas znajo poslušati brez komentarjev in sodb, so nam preprosto blizu in razumejo. Nekaterim uspe, da so poročeni s svojo sorodno dušo, ali imajo enega od staršev ali sestro, brata, ki so njihove sorodne duše. Odleže nam, ko najdemo tudi zunaj družine sorodno dušo, razumemo, da smo v povezavi z mnogimi ljudmi, z mnogimi dušami, in vsak od njih nam lahko nekaj malega da. Mi pa njim. Zato se je treba obračati vase, da razumemo vse svoje potrebne, ki jih je veliko. Kaj potrebujem, da se počutim dobro in da vse kar je v meni, najde poslušalca, nekoga s katerim lahko delam, kar me veseli?«
Bogastvo in razsežnost Alenkinih besed, misli, je težko ujeti v zapis, če avtorica le-tega ni Alenka. Zato vabljeni k poslušanju pogovora v celoti. In, k odkrivanju Vere vase, kjer vstopamo v svet Obljubljene dežele. Alenka Rebula bo z nami znova naslednje leto, drugo soboto v februarju.
