Jaslice | (foto: Katoiliška cerkev)
Škofje pri božičnih mašah, ki jih je bilo mogoče spremljati zgolj preko medijev o upanju, ki ga prinaša novorojeno dete
Alen Salihović
Letošnje polnočnice in dopoldanske božične svete maše je bilo mogoče v Sloveniji spremljati zgolj preko medijev, saj navzočnost vernikov zaradi epidemije ni bila mogoča. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je pri polnočnici, ki smo jo prenašali Radiu Ognjišče in Televiziji Slovenije, opozoril, da imajo vsi otroci pravico do življenja in dostojanstva. Plemenitosti pa človeku ne daje položaj, ampak čuteče srce. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v pridigi dejal, da smo tako kot pastirji poklicani, da drug drugega spodbujamo in navdušujemo za vse kar je dobro in plemenito, da se ne predajamo malodušju in pesimizmu. Murskosoboški škof Peter Štumpf pa je poudaril, da se je Jezus rodil zato, da bi nam dal vedeti, da z njim zmoremo vse, brez njega pa nič.
Nadškof Zore je v pridigi spomnil, da se je Jezus po zapisih iz Svetega pisma rodil v eni od pastirskih votlin, ki so pastirjem in njihovim čredam poleti služile za zavetje pred vročino, pozimi pa kot zavetje pred mrazom. V takih votlinah so se lahko rojevali tudi otroci pastirjev, v sveti noči pa tudi Bog, ki se je učlovečil.
S tem je želel Jezus po besedah nadškofa Zoreta povedati, da imajo vsi otroci pravico do življenja in dostojanstva ter da nihče nima pravice otroku odreči pravice do življenja. »Če se je nekdo rodil v Ljubljani, ni čisto nič bolj plemenit, kot nekdo, ki se je rodil nekje na Kozjanskem ali v Halozah. Razliko med enim in drugim delamo ljudje, ki mislimo, da ima nekdo, ki je premožen in bogat, več dostojanstva, kot drugi, ki je preprost in ubog. Ravno božič nam z vsemi okoliščinami pripoveduje o tem, da je veliko več človečnosti in dostojanstva v pastirjih, ki so pazili na svoje črede, kot pa v kraljih, oblastnikih in veljakih, ki so se oblačili v svilo in škrlat. Pri prvih namreč ni bilo prostora za mladi par, ki je prosil za prenočišče in za rojstvo prvorojenca. Oni so sami potrebovali toliko, da bi zaradi majhne solidarnosti do pomoči potrebnih doživljali prikrajšanost za svoje udobje. Preprosti pastirji pa so imeli dovolj, da so lahko dali prostor Jožefu in Mariji, ne da bi jim prišlo na misel, da bodo sami prikrajšani. Plemenitosti človeku ne dajeta položaj in premoženje, ampak čut za sočloveka, plemenitost človeku daje čuteče srce. Človek ni plemenit zaradi tega, kar ima, plemenit je zato, kar je. Plemenit ni zato, ker je bogat, ampak zato ker je človek in zasluži ime človek.«
V votlini, v kateri je Marija rodila Jezusa, pa se po besedah nadškofa niso rojevali samo otroci pastirjev, ampak tudi tudi jagnjeta pastirskih čred. Tudi Jezus je po njegovih besedah postal jagnje, ki bo s smrtjo vzelo nase vse grehe sveta in vse ljudi osvobodilo njihovega jarma.
Ob tem se je vprašal, ali je Jezus s tem ljudi naredil za svoje dolžnike. »Ne! Osvobodil nas je. Osvobodil greha in smrti. Osvobodil obsojenosti na nesmiselno življenje, kajti življenje, ki se izteka v smrt in grob, je nesmiselno. Osvobodil nas je za ljubezen do Boga, v tej svobodi pa tudi za ljubezen drug do drugega, za našo medsebojno ljubezen. Osvobodil nas je, da bi mogli tudi v tem času, v katerem zaradi virusa doživljamo omejitve, v njegovi svobodi odkrivati poti in načine, kako živeti ljubezen. Zato vas vabim, dragi bratje in sestre, da letošnji božični praznik praznujete tako, da vaša ljubezen postane potrpežljiva, dobrotljiva, naj ne išče svojega in ne misli hudega, naj se veseli resnice; naj vse veruje, vse upa, vse prestane. Naj tudi vaša ljubezen nikoli ne mine (prim. 1 Kor 13,4-7). Kajti Bog je ljubezen (1 Jn 4,8).«
Pri jutranji sveti maši, ki jo je prav tako prenašala nacionalna televizija pa je spregovoril o krščanskem upanju.
Nadškofa Alojzija Cvikla pa so lahko slišali poslušalci Radia Maribor. V pridigi je dejal, da bo šel letošnji božič v zgodovino, kot tisti, ki ga obhajamo doma, brez čarobnega decembra, brez srečevanj, brez obiska polnočnice in sv. maše na božični dan. »Hvala Bogu, da imamo TV, radio, internet…, tako od doma lahko podoživljamo lepoto in sporočilo božičnega praznika. Tako upam, da boste vendarle tudi v teh razmerah lahko vsaj nekoliko doživeli in dojeli sporočilo božiča. Morda pa nam bo letošnji božič ostal v spominu, kot tisti, ki smo ga doživeli še bolj osebno, bolj družinsko, in bolj duhovno.«
Nadškof Cvikl je dejal še, da je božič doživet in lep, ko doživimo, kako se Novorojeni dotakne našega srca in življenja, ko vstopi v našo razočaranost, osamelost in naveličanost. »Še posebej imam danes v mislih vse, ki ste zboleli, bodisi zaradi okužbe s koronavirusom in ste v izolaciji, ali celo v bolnišnici, pa tudi vse druge bolnike. Nemočni zaradi bolezni, ste še posebej blizu sv. Jožefu in Jezusovi materi Mariji, ki sta se v sveti božični noči počutila osamljena in izločena.«
Božič nam sporoča, da se z rojstvom Božjega deteta začenjajo rojevati novi odnosi, ki so globlji in pristnejši, ko nam naenkrat ni več vseeno, kako se počuti naš bližnji, je še med sveto mašo, ki jo je prenašal Radio Maribor dejal nadškof Cvikl: »Kot nekoč pastirji, ki so se od betlehemskega hleva vračali drugačni, tako smo tudi mi poklicani, da drug drugega spodbujamo in navdušujemo za vse kar je dobro in plemenito, da se ne predajamo malodušju in pesimizmu.«
Exodus Televizija pa je dopoldne prenašala božično mašo murskosoboškega škofa Petra Štumfpa. Tudi on je opozoril, kako drugačen je letošnji božič: »Zakaj se je torej Jezus rodil? Da bi tudi tebi in meni dal vedeti, da z njim zmoreva vse, brez njega pa nič. Čisto nič. In ta sedanja stiska, ki jo sedaj vsi doživljamo – doživlja jo ves svet, je stika, v kateri nam Jezus sporoča, da bomo samo z njim lahko iz te stiske izšli okrepljeni, poživljeni, osvobojeni od vseh vrst strahov in izmučenosti. Z Jezusom smo namreč tudi bolj pozorni na druge, na to kaj se dogaja z njimi in tako iz sebe odpravljamo zelo obremenilno navlako sebičnosti, samovšečnosti in preračunljivosti v svojo korist. Če smo z Jezusom, imamo samo eno skrb: kaj vse napraviti, da bomo po smrti obujeni od mrtvih za večno življenje.«
