Radio Ognjišče
Jure PavšekJure Pavšek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Rok MihevcRok Mihevc
p. Branko Cestnik (foto: Izidor Šček)
p. Branko Cestnik | (foto: Izidor Šček)

O Poljski in Madžarski: "Starega ata se ne uči kašljati."

Evropska Unija Rok Mihevc

Kaj pravzaprav vemo o Poljski in Madžarski, o dveh državah, ki sta trenutno v ospredju evropskega dogajanja? Prisotnega je veliko političnega preigravanja o pomenu teh dveh dežel, a malo in premalo pa vemo o njuni zgodovini. Veliko sta pretrpeli in imata zato tudi veliko za ponuditi. Nekaj ozadja tega dogajanja je v oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" orisal p. Branko Cestnik.

Predzidje krščanstva

Poljska in Madžarska sta državi, ki imata grobnice svojih kraljev, kar pomeni, da so to dežele, ki so soustvarile Evropo. Imajo svojo zgodovino in iz nje so se marsikaj naučile, pravi p. Branko Cestnik. »V osnovi gre za pas ob jantarni cesti, ki je povezovala sever Jadrana in severno morje. Sem spadajo Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Poljska, Češka in ta pas je igral vlogo evropskega zidu. Tudi eden izmed nazivov, ki so jih nekatere države dobile je bil, da je to »predzidje krščanstva«. Tu so se razbili Mongoli, ki so porazili Poljake in tudi Madžare, a so izgubili moč in so se ustavili v panonski nižini.«

Krvavi pas Evrope

Tu sta Poljska in Madžarska odigrali pomembno vlogo obrambe, podobno je bilo tudi s turškimi vpadi. Potem so tu še tiste stalne obmejen napetosti in bitke, kjer se je morala Madžarska ves čas izkazovati. »V novem veku pa se te dežele znajdejo med Hitlerjem in Stalinom, med dvema zlohotnima ideologijama. Spet so te države z obeh strani nastradale. Te višjegrajske države so na nek način krvavi pas Evrope.«

Prisluhnite celotni oddaji "Spoznanje več, predsodek manj"

»Nisem na strani Evrope, ki je znala tudi izdati«

»In zdaj bodo eni šli starega ateja učiti kašlat?« se je sarkastično vprašal Cestnik. »Eni tam, ki so pač prebrali neke stvari o modernih človekovih pravicah in si predstavljajo neko novo predrugačeno človeštvo... Lahko sem kritičen do Poljske in Madžarske, ampak, ko vidim to nesramnost zahodnjakov, ki ne spoštujejo zgodovine dveh pomembnih velikih narodov in se obnašajo pokroviteljsko do njih, sem avtomatsko čustveno in s tem, kar vem o njuni zgodovini, na njuni strani. Nisem na strani te Evrope, ki jih je znala kdaj tudi izdati.«

Kot so po svoje šli Angleži, gre lahko še kdo ...

Tu so stvari zelo delikatne, opozarja naš sogovornik, saj imata ta dva naroda po njegovem visoko samozavest in v nekem trenutku se bosta požvižgala na Evropo. »Imajo ponos. Tudi Angeli Merkel se je posvetilo, da je ta igra zelo nevarna. Kot so po svoje šli Angleži, gre lahko še kdo... In potem bo Evropa zaradi nekih puhlih ideoloških vprašanj, ki so jih zamaskirali v vprašanje vladavine prava, to je najlažje seveda, razpadal. Tu je treba res biti zelo previden. Želim si Evropo, v kateri Poljska in Madžarska ostaneta spoštovani članici.«

Naročite se na podkast oddaje

»Starega ata se ne uči kašljati. Stari ata že dolgo kašljajo.«

»Tudi če bodo zamenjali vlade, bodo dovolj močni, da bodo dvignili svojo glavo in se ne bodo klonili vsem direktivam, ker imajo svojo pot in zgodovino. Nenazadnje so oni začeli rušiti komunizem. Poljska je tista, ki je dala svojo glavo na tnalo, da smo se rešili komunistične diktature na vzhodu. Berlinski zid je padel desetletje kasneje, ko je poljski delavec, poljski katoličan že tvegal,« je v oddaji ozadje orisal p. Branko Cestnik, ki še pravi, da ne želi biti zagovornik Poljske in Madžarske, a želel je povedati, koliko stvari je potrebno dati na mizo, da o tem premišljujemo. »Predvsem pa opozorilo vsem. Starega ata se ne uči kašljati. Stari ata že dolgo kašljajo.«

Evropska Unija, Spoznanje več

VIDEOTEKA

  • Duhovnik Stanislav Gajšek (photo: Vir: Škofija Celje) Duhovnik Stanislav Gajšek (photo: Vir: Škofija Celje)

    Umrl je duhovnik Stanislav Gajšek

    V Gospodu je v 85. letu življenja in 59. letu duhovništva zaspal duhovnik Stanislav Gajšek, so sporočili s Škofije Celje.

    Slovesno somaševanje v koprski stolnici je vodil škof Peter Štumpf, z njim pa so somaševali upokojeni škof Jurij Bizjak in številni duhovniki (photo: Božo Rustja) Slovesno somaševanje v koprski stolnici je vodil škof Peter Štumpf, z njim pa so somaševali upokojeni škof Jurij Bizjak in številni duhovniki (photo: Božo Rustja)

    Škofija Koper začela veliko jubilejno praznovanje

    V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru so z dopoldansko sveto mašo začeli praznovanja 50-letnice obnovitve in povečanja Koprske škofije. Osrednja misel srečanja je bila edinost škofijskega ...

    Avdio player - naslovnica