Sladkorna: Spil je pet litrov mleka in dva litra radenske

Svetovalnica | 13.11.2020, 12:18 Mirjam Judež

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, s katero živi vsaka deseta oseba na svetu, v Sloveniji je takih bolnikov 200.000. Epidemija je v marsičem posegla tudi v življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Kako poskrbeti za redno gibanje, merjenje krvnega sladkorja, za sproščanje stresa in uravnoteženo prehrano ter redne stike z zdravnikom, je govoril podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, ki s sladkorno boleznijo tipa 1 sobiva že 40 let, od svojega trinajstega leta starosti. Z njim se je pogovarjala Nataša Ličen.

Zveza društev diabetikov Slovenije ozavešča o sladkorni bolezni že otroke v osnovnih šolah

»V 80h letih se ni vedelo toliko o sladkorni bolezni, kot se ve danes. S pomočjo Zveze društev smo toliko ozavestili slovensko javnost, da se zaveda tega problema. Že 22 let vsako leto organiziramo tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni v osnovnih in srednjih šolah, ki se ga udeleži prek 10.000 otrok. S tem ljudi ozaveščamo o zdravem načinu življenju, o zdravi, uravnoteženi prehrani, predvsem pa, kako se izogibati sladkorni bolezni in verjamemo, da je to najboljši preventivni program. Razmere, v katerih živimo, torej »kapitalizem« oz. želja po čim večjem dobičku, žal človeka ne postavlja na prvo mesto. Človek ni veliko vreden, ne vzame si dovolj časa zase, ker je stalno pod pritiskom službe, družine, prijateljev.«

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni skušamo ozavestiti javnost o pomembnosti zdravega življenjskega sloga z veliko gibanja, zdravo prehrano in čimmanj stresa.

Izsledki raziskave Mednarodne zveze diabetikov iz Evrope v času Covid 19

»Raziskava je pokazala, da je 72 % oseb s sladkorno boleznijo zaradi visoke rizičnosti večino časa ali ves čas doma. 30 % diabetikov je bilo v času Covida manj aktivnih kot sicer. Pri sladkorni bolezni je zelo pomembno, da se veliko gibamo in s tem nižamo krvni sladkor. Več kot 75 % oseb si je želelo, da bi prejelo več informacij, priporočil, kako bolje spremljati sladkorno bolezen med to pandemijo. 65 % diabetikom je največjo skrb predstavljalo to, da bi se okužili, 50 % pa jih je skrbelo glede dostopnosti do zdravil in drugih pripomočkov. Zaskrbljujoč pa je podatek, da si kar 80 % oseb s sladkorno želi osebni obisk pri zdravniku in ne na daljavo. Večina oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 je starejša od 40 let in vsi niso vajeni uporabe računalnikov, videokonferenc.«

Znaki sladkorne bolezni

»Tip 1 nastane zelo hitro, znaki so izrazitejši. V mojem primeru sem že zjutraj spil pet litrov mleka, ker smo živeli na kmetiji, potem pa še dva litra radenske. Ker smo kuhali žganje, sem kar vzel cev za zalivanje in pil vodo, ker sem imel očitno toliko sladkorja v sebi. Potem sem stalno hodil na WC in starši so opazili, da to ni normalno. Šli smo k zdravniku, ki je takoj postavil diagnozo sladkorne bolezni in nas napotil na Pediatrično kliniko v Lj. Ko so mi izmerili sladkor, sem ga imel 30 milimolov, normalna vrednost sladkorja v krvi pa je do 6,3. Imel sem kar petkratno povečanje! Za sladkorno bolezen tipa 1 so znaki jasni, sicer pa je 90 % vseh oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Ta bolezen pa je bolj »pritajena«, saj ima lahko človek v sebi sladkorno bolezen, pa tega sploh ne ve, saj telo dobro uravnava skoke sladkorja. Sladkorna bolezen tipa 2 je tudi dedna. Če opazite kakršne koli znake za sladkorno bolezen, da ne morete potešiti svoje žeje, hodite na WC, ste izrazito shujšali brez razloga, čutite odrevenelost rok, mravljinčenje, … pokličite zdravnika. To je eden od najpogostejših razlogov, da gre za povišani krvni sladkor. Vsi smo slišali, da so zdravniki zaradi Covida nedosegljivi, a potrebno je vztrajati, da naredijo pregled krvi. S temi preventivnimi pregledi lahko pravočasno odkrijemo sladkorno bolezen in posledično lahko tudi preprečimo zaplete, ki lahko sledijo.«

Čez 25 let bo na svetu že 693 milijonov oseb s sladkorno boleznijo.

Zdrav način življenja je pomemben za vse, ne le sladkorne bolnike!

»Prva stvar je, da si diabetik vzame čas zase, to je nujno. Načeloma bi moral imeti 5 obrokov na dan, kar je v današnjih časih praktično nemogoče. Priporočamo zdravo, uravnoteženo prehrano z veliko zelenjave. Zelo pomembno je gibanje - vsak dan vsaj pol ure. Za diabetike tipa 2 je velik izziv, ker imajo samo tablete ali dieto. Če se pregrešijo, npr. pojejo torto, kar močno dvigne sladkor, nimajo sredstev, da bi ta sladkor znižali. Jaz (diabetik tipa 1) si lahko z injekcijo dodam dodatne enote inzulina, ki mi znižajo vrednost krvnega sladkorja. Diabetiki tipa 2 pa lahko samo z gibanjem »pokurijo« tisti odvečni vnos, da se sladkor zniža. In pa s količino zaužite hrane. S tem lahko obvladujemo krvni sladkor. Če živiš v bloku, greš dvakrat, trikrat okrog bloka, če imaš možnost priti do gozda, biti v naravi, toliko bolje, sploh, če greš sam ali z družino.«

Druženje bolnikov s sladkorno boleznijo je izjemnega pomena

»Vsa naša društva diabetikov imajo 4 ločene programe: preventiva (edukacijsko okrevanje; cca. 50 ljudi v zdravilišču poslušamo 3 predavanja na dan, imamo vsakodnevno telovadbo, merjenje krvnega sladkorja, zdravnik ali medicinska sestra rezultate pokomentirata), športne aktivnosti (plavanja, mesečni pohodi), socialno pomoč in druženje. Druženje s sebi enakimi, ko se lahko pogovarjaš o istih stvareh, izkušnjah, je zelo pomembno. Leta 2003 smo ustanovil društvo diabetikov tipa 1. Takrat smo se dobili ob 17h nekje na Dolenjskem, prišlo nas je 30 z vseh vetrov in pogovarjali smo se do 4h zjutraj. To je res neponovljivo. Ko to doživiš, veš, da je bilo res nujno potrebno ustanovili to društvo.«

Sladkorna bolezen ni težava, težava je neurejena sladkorna bolezen

»Pri osebah, ki imajo neurejen krvni sladkor oz. si ga sploh ne merijo, pa ga imajo čez 10, 12, 15 in nič ne naredijo, je to lahko velika težava. Ko zboliš v bolnici, virus lažje napade tiste, ki imajo neurejen krvni sladkor. Sladkorna bolezen žal ne boli, ko pa začne boleti, je lahko že prepozno. Ob neurejenih vrednostih krvnega sladkorja so največji zapleti, ki jih imamo, izguba vida, dializa in amputacije stopal ali prstov. To so pa že grozljive zadeve in tudi o kroničnih zapletih pišemo v naši reviji Sladkorna bolezen. Ko človek vidi tisto nogo, samo upam in si želim, da bi rekel: »Lahko kaj spremenim pri sebi, se lahko začnem drugače obnašati, da se temu izognem?« Tudi na tem področju gre razvoj hitro naprej, sploh v zadnjih dveh letih. Danes že obstajajo inzulinske črpalke, ki merijo krvni sladkor in ko vidijo, da sladkor pade, same dovajajo inzulin. S tem bo življenje s sladkorno boleznijo postalo za nas dosti lažje.«