Slavi KoširSlavi Košir
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Papež Frančišek (foto: cathopic.com)
Papež Frančišek | (foto: cathopic.com)

In potem se ukvarjaš samo s tem, kar imaš, s tem, da te drugi opazijo

Novice | 08.11.2020, 15:04 s. Brigita Zelič

Na današnjo zahvalno nedeljo smo v duhu povezani z mnogimi drugimi krajevnimi Cerkvami. Ob opoldanskem nagovoru je papež Frančišek spomnil, da se tudi v Italiji prav danes Bogu zahvaljujejo za prejete darove in sicer pod geslom: »Voda – blagoslov zemlje«. Povabil je tudi k molitvi za ljudi v Srednji Ameriki, kjer trpijo zaradi posledic orkanskega vetra ter spodbudil, naj prav tako z molitvijo podpremo današnje zasedanje v Tuniziju, da bi dogovor za prihodnje odnose z Libijo bil uspešen. Vse prisotna pa je papež Frančišek povabil k aplavzu novemu blaženemu, ki je bil včeraj razglašen v Barceloni. To je 19 letni Giovanni Roig y Diggle, ki je med špansko državljansko vojno bil umorjen iz sovraštva do vere, medtem ko je sam bil pričevalec Božje nežnosti.

Papež Frančišek se je v opoldanskem nagovoru ustavil pri prvih vrsticah 25 poglavja Matejevega evangelija, kjer Jezus pripoveduje priliko o desetih dekletih, ki so bile povabljene na poročno slavje, ki prestavlja nebeško kraljestvo. V Jezusovem času je bila namreč navada – pojasnjuje sveti oče – da se je slavje odvijalo ponoči in so za povorko bile potrebne prižgane svetilke. Nespametne družice niso vzele s seboj olja, preudarne pa so s svetilkami vred vzele tudi potrebno olje. Ker ženina ni bilo kmalu, so vse zadremale. Ko je končno prišel, so samo preudarne, katerih svetilke so še gorele, lahko šle z njim v poročno dvorano. In vrata so se za njimi zaprla.
Sveti oče je pojasnil, da nam hoče Jezus s to priliko povedati, da moramo biti pripravljeni na srečanje z njim. In to že z vsakdanjo zavzetostjo, kjer ni dovolj samo svetilka vere, temveč je potrebno tudi olje ljubezni in dobrih del.
»Vera, ki nas dejansko združuje z Jezusom, »tista, ki je dejavna v ljubezni« (Gal 5,6) kot pravi apostol Pavel. To predstavlja ravnanje preudarnih deklet.«
Kdor je moder, ne čaka do zadnjega trenutka za odgovor na Božjo milost, temveč to stori že zdaj, je dejal sveti oče. Vemo, da se žal dogaja, da ljudje pozabljajo na cilj svojega življenja, ki je dokončno srečanje z Bogom. »Ta odnos - ko izgubiš občutek za pričakovanje - izključuje kakršno koli vizijo onostranstva: počneš vse tako, kot da ti ne bo treba oditi v večnost. In potem se ukvarjaš samo s tem, kar imaš, z urejanjem, s tem, da te drugi opazijo... In to vedno bolj.«
Če se pustimo voditi temu, kar se nam zdi najbolj privlačno, če iščemo predvsem svoje interese, postane naše življenje sterilno; za svojo svetilko ne nabiramo rezerv olja in bo ugasnila pred dokončnim srečanjem z Gospodom, je prepričan papež Frančišek. Res, da moramo živeti danes, toda s pogledom na jutri, ko bomo lahko z vedrino pričakovali Ženinov prihod.
Opoldanski nagovor je sveti oče sklenil s povabilom, naj se obrnemo na Božjo mater z željo po njeni pomoči, da bi tudi mi živeli v dejavni ljubezni tako kot ona in bomo tudi svojo svetilko ponesli prižgano tja v veliko veselje večnega življenja.

Novice, Duhovnost
Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.

O avtorju